
Ti čudoviti pogovori z glino
V Vogljah v teh dneh poteka jubilejni deseti Mednarodni simpozij umetniške keramike V-oglje 2015.
Voglje – Če bi v teh dneh 'poguglal' zračni posnetek območja z najbolj zgoščeno visoko kakovostno umetniško ustvarjalnostjo na Gorenjskem, bi nam zagotovo 'ven vrglo' hišo in vrt družine Štembergar Zupan v Vogljah. Od 1. do 14. julija se v njihovem lončarskem ateljeju še bolj pa v senci sadnih dreves na vrtu namreč odvija jubilejni deseti Mednarodni simpozij umetniške keramike V-oglje, v okviru katerega letos ob gostiteljih ustvarja še pet povabljenih mojstrov keramike iz Turčije, Srbije, Nemčije in Švedske, kot gostje pa sodelujejo še štirje slikarji in dva keramika. Obisk v ustvarjalnem okolju simpozija je vedno paša za oči, ko lahko opazujemo spretne roke umetnikov pri delu ali si ogledujemo že izdelane umetnine, in hkrati hrana za duha, ko z umetniki spregovorimo o njihovih idejah, avtorskih poetikah in raznolikih tehnikah ter prijemih, ki jih uporabljajo pri svojem delu.
»Letos sva pri izboru udeležencev dala prednost nekaterim umetnikom, ki so v preteklosti na različne načine zaznamovali naš simpozij in pripomogli k njegovi rasti,« je o gostih uvodoma povedal Niko Zupan, ki je pripravljal novo peč za keramiko večjega formata. Tudi za precej povečano repliko vrča, arheološke izkopanine iz Kranja, tokrat drugačnega, 'le' v dveh dimenzijah, ki ga je izdelal eden najbolj cenjenih sodobnih keramikov na svetu, v Nemčiji živeči škotski umetnik Martin McWilliam: »Zadnji dve leti me zelo zanimajo arheološki artefakti. Na vreteno naredim replike, jih razbijem in ponovno vkomponiram v glino.« S Švedske je prišla Edita Rydhag, ki je v Vogljah ustvarjala že pred petimi leti in veliko pripomogla k vključitvi Zavoda V-oglje v svetovno združenje keramikov IAC. Simpozija se je prvič udeležila pred petimi leti in ji je bilo tako všeč, da ob povabilu ni pomišljala. »Rada sem tukaj, lahko rečem, da smo postali pravi prijatelji. Tu smo prijetna družba, izmenjujemo izkušnje, kujemo poznanstva,« je polna pozitivne energije Edita, ki se je prav tako lotila del večjega formata: »Glino vedno vprašam, kaj hoče, da naredim iz nje. Vsaka glina je drugačna in ima neko svojo osebnost, zato jo moraš poslušati.«
»Umetniki delajo zelo različne stvari,« pove gostiteljica Barba Štembergar Zupan: »Vsakega izmed njih smo že pred prihodom vprašali, kakšne materiale za delo potrebuje. Želiva, da imajo optimalne pogoje pri ustvarjanju, saj tako nastajajo najboljša dela, ki jih pozneje lahko s ponosom razstavljamo.« Izbor del preteklih simpozijev je od februarja pa do avgusta na ogled v Berlinu. Pod krošnjo jablane smo pri delu zmotili Sofijo Bunardžić iz Srbije, ki v kraju Zlakuša prav tako prireja mednarodno kolonijo umetniške keramike in je pred desetimi leti za organizacijo simpozija navdušila tudi Barbo in Nika. »Na svoji koloniji že dvajset let obujamo stare obrti, hkrati pa spodbujamo moderno umetnost,« je povedala Bunardžićeva in hkrati poudarila dobro vzdušje v Vogljah. Barvala je keramično posodo z barvo, pripravljeno iz zemlje. Znanje o njeni pripravi je ostalim posredovala profesorica iz izmirske univerze iz Turčije Sevim Cizer. »Tako imenovano terro sigillato so davna ljudstva uporabljala tudi za žige na keramične izdelke,« nam pove sogovornica.
Med vabljenimi gosti je še v Ljubnem živeči ruski avtor Nikolaj Mašukov, tudi letos pa na simpoziju gostuje nekaj umetnikov, med njimi štirje slikarji, in sicer Lojze Kalinšek, Irena Gayatri Horvat, Erika Železnik in Karel Hruza, ter dve keramičarki, Slavica Benko in Nora De Saint Pičman. Letošnji uradni umetniški fotograf je Anže Vrabl. Avtorji so izjemno ustvarjalni, saj so že v prvih dneh za peč pripravili po več del različnih formatov, predvsem pa so med seboj izmenjali tudi svoje bogate izkušnje, ki jih imajo z različnimi vrstami gline, tehnikami oblikovanja keramike, spretnostmi barvanja in poslikave ... Dela, nastala na simpoziju, bodo razstavljena prvi torek v oktobru v Muzeju Občine Šenčur.