Imeti prav!

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / / 11:34

Pretekli teden sem se kot predavatelj in kot slušatelj udeležil mednarodne konference »Izzivi in težave sodobne družbe«. Takšni kongresi potekajo po precej podobnem postopku: strokovnjaki poročajo o primerih dobre prakse ali pa predstav­ljajo razne raziskave. Nekaj tem iz mojega področja: Soustvarjanje spoštovanja otroštva v družini, Družinske skrivnosti – odvisnost in nasilje v družini, Koristnost skupin za samopomoč v primeru zdravljenih alkoholikov na Hrvaškem, Preprečevanje medvrstniškega nasilja, Vpliv prekomerne uporabe digitalnih medijev na družino in medsebojne odnose, Kakovost zakonskih odnosov, Zaljubljenost in partnerski odnos pri spolno zlorabljenih, Psihosocialna obravnava otrok iz družin s težavami z zasvojenostjo z alkoholom.

Poslušam razne strokovnjake (psihologe, socialne delavce, terapevte, duhovnike, profesorje …), ki delamo z ljudmi in kjer se skupaj srečujemo v življenjskih zgodbah. Vsak s svojim znanjem, vsak na svoj način in s svojo osebnostjo – ogromna večina pa vedno z iskrenim namenom pomagati sočloveku. Vsi lahko občutimo, da se je sprejemanje tovrstne pomoči v zadnjih 20. letih močno spremenilo. Največ zaradi dejstva, da ljudje želijo spremeniti odnos do sebe in odnose, v katerih živimo. Želijo bolj kvalitetno življenje. Žal je tako, da nas v iskanje takšne pomoči prisilijo razne življenjske težave. Pogosto nam je žal, da se ljudje prepozno odločijo za strokovno pomoč. Verjetno k bolj pogostemu iskanju pomoči zaradi psihičnih težav (npr. tesnobnost, panični napadi) ali zaradi težav samih s seboj (npr. občutki manjvrednosti, nizka samozavest) ali zaradi težav v odnosih (partnerski prepiri, najstniki, odnosi s starši, trganje čustvenih vezi) prispeva tudi vedno več znanja, ki ga imamo vsi. Sodobna znanost odkriva vedno nove in nove zakonitosti, ki veljajo pri razvoju naše psihe oziroma našega notranjega sveta. Kaj odkriva? Tisto, kar je v naravi že tako ali tako prisotno. Saj drugega ne more odkriti. Tako kot se naše telo razvija po naravnih zakonih, se tudi naša notranjost (naša psiha) razvija po naravnih zakonih.

Največja ovira, da ostajamo v lastnem trpljenju (npr. nezmožnost veselja, raznorazni stalni strahovi, stalno ponavljanje negativnih dogodkov), pa je zelo pogosto, da smo trdno prepričani v lasten prav. Mnogo ljudi »odživi« celo življenje v svojih vzorcih vedenja, mišljenja in čutenja. Predvsem so trdno prepričani, da obstaja le en (njihov) prav na celem svetu, in ne prijatelji ne vsi zgoraj omenjeni strokovnjaki in ne znanost s svojimi raziskavami jih ne omehčajo, da bi sem in tja preverili svoje prepričanje. Merilo za pravilnost našega prav pa je lahko: nivo sreče, ki ga doživljam jaz in moji najbližji ob meni, ter mir, ki ga občutim v sebi, ne glede na težo ali veselje vsakdanjika.