Begunjska zgodba v nemščini

Mohorjeva družba iz Celovca je izdala v nemščino prevedeno knjigo pokojnega Staneta Šinkovca iz Kranja o begunjskem nacističnem zaporu.

Begunje – Leta 1923 rojeni Stane Šinkovec iz Kranja (umrl je leta 2009), član kranjske odporniške organizacije, ki so ga Nemci zaradi izdaje skupaj s številnimi sodelavci zaprli februarja leta 1942, je bil najprej zaprt v Begunjah. Nato so ga poslali v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je skusil vse oblike nasilja nad človekom, tudi medicinske poskuse. Vendar je dočakal svobodo in se leta 1945 živ vrnil v rodni Kranj. Kar dvajset let je moralo miniti, da je prijel za pero in z natančnostjo, ki je značilna za ljudi s tehnično izobrazbo (Stane Šinkovec je bil inženir tekstilne stroke) napisal monografiji o taborišču Dachau in leta 1995, pred dvajsetimi leti, knjigo o Begunjah 1941–1945. Po zaslugi Mohorjeve družbe iz Celovca, profesorja celovške univerze dr. Petra Gstettnerja, ki na Koroškem raziskuje kulturo spominjanja, ter prevajalca Karla Smolleja in njegove hčerke Lene je bila Šinkovčeva knjiga o Begunjah z dovoljenjem avtorjeve soproge Zdenke in sina Jana letos prevedena v nemščino. Pobudniki izdaje prevoda in prevajalci so bili prepričani, da mora tudi koroška nemško govoreča javnost spoznati grozote gestapovskega zapora v Begunjah in nacističnega nasilja na Gorenjskem, v katerem so igrali vidno vlogo tudi Korošci vključno s SS-gaulaiterjem Friedrichom Rainerjem na čelu. Knjiga je zato tudi odkrivanje njihove doslej premalo poznane vloge v medvojnih dogajanjih na Gorenjskem. Nekateri od njih so po nekajletnem skrivanju kot politiki ali državni uslužbenci sodelovali v protislovenski histeriji na Koroškem in tako nadaljevali med vojno začeto poslanstvo. Izdaja nemškega prevoda je po besedah direktorice radovljiških muzejev Verene Štekar - Vidic prispevek k spominu na drugo svetovno vojno in na sedemdeseto obletnico njenega konca.

Predstavitev nemškega prevoda Šinkovčevih Begunj je bila pred kratkim v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah. O knjigi so pripovedovali urednik Mohorjeve družbe iz Celovca Hanzi Filipič, pobudnik prevoda in avtor spremne besede dr. Peter Gstettner, prevajalec knjige Karel Smolle, kustos Gorenjskega muzeja dr. Jože Dežman in Jan Šinkovec, sin pokojnega avtorja knjige Staneta Šinkovca. Šinkovčeva knjiga postavlja na glavo večinsko koroško prepričanje, da so bili Korošci le obrobni dejavniki nacističnega nasilja na Gorenjskem in so bili predvsem žrtve tedanjega režima. Šinkovec dokumentirano ugotavlja, da so imeli Korošci pomembno vlogo pri asimilaciji, izseljevanju, raznarodovanju, pobijanju in zapiranju Slovencev. Na usmrtitve talcev so zaradi po njihovem vzgojnih namenov vozili celo otroke s Koroške. Zato bi kazalo to plat koroške zgodovine raziskati posebej.

»Stane Šinkovec je vreden posebnega spomina in raziskovanja,« je o tem uporniku in razumniku, gospodu v pravem pomenu besede, borcu, ki je bil zagledan v prihodnost, povedal zgodovinar dr. Jože Dežman. Prav tako tudi vse skrivnosti Begunj še niso odkrite, saj naj bi bilo pobitih zapornikov več, kot kažejo dokumenti.