Vse videti, a nič vedeti

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. julij 2015 / 11:36

Nataša Vodušek, nekdanja veleposlanica v Bosni in Hercegovini, se je v medijih najbolj intenzivno začela pojavljati zaradi povzročitve hude prometne nesreče v Sarajevu, zaradi katere je bila konec leta 2008 obsojena na leto dni zapora. Kazen je začela prestajati leta 2013, lani pa so jo predčasno izpustili iz zapora. Zunanje ministrstvo ji je julija 2013 izdalo sklep o izredni odpovedi, Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je zdaj presodilo, da je bila ta odpoved nezakonita, saj jo je ministrstvo podalo prepozno. Na zunanjem ministrstvu so sicer obvestilo okrajnega sodišča o tem, da je Voduškova pravnomočno obsojena na leto dni zapora, prejeli 27. junija 2013, vendar so po mnenju delovnega in socialnega sodišča na ministrstvu že vsaj od 22. maja tega leta vedeli, da bo nekdanja veleposlanica zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot pol leta. Sklep o izredni odpovedi pa so ji kljub temu dali šele 8. julija 2013. Tedaj je že potekel tridesetdnevni rok, zato je po mnenju sodišča odpoved prepozna in nezakonita.

Z Ministrstva za zunanje zadeve so po objavi novice o tem, da je Voduškova dobila tožbo, sporočili, da se z razlogi sodbe sodišča prve stopnje ne strinjajo. Trdijo, da so roke upoštevali. Uradno obvestilo okrajnega sodišča o pravnomočni obsodbi Voduškove na zaporno kazen so dobili 27. junija 2013 in ker so ji izredno odpoved delovnega razmerja podali 10. julija, je to po njihovem tolmačenju še znotraj tridesetdnevnega roka.

Če bo sodba postala pravnomočna, bo treba Nataši Vodušek izplačati 65 tisoč davkoplačevalskih evrov, saj bo treba tožnici plačati vse zapadle bruto plače, od njih odvesti pripadajoče prispevke, akontacijo dohodnine in na to dodati še zamudne obresti. Na zunanjem ministrstvu sicer pravijo, da tudi ta ocena finančnih posledic ni točna.

Sodišče sodbe seveda ni izdalo kar tako na pamet. Datum 22. maj, ko naj bi se pristojni na ministrstvu seznanili s pravnomočno sodbo, namreč dokazujejo tudi dokumenti. Tega dne je zunanje ministrstvo takratnemu ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo poslalo predlog za vmesno varnostno preverjanje Voduškove zaradi pravnomočne obsodbe. Pod dopisom je podpisan tedanji generalni sekretar ministrstva Tomaž Kunstelj. O tem, da so že tedaj vedeli za pravnomočno obsodbo, pa naj bi pričala tudi interna komunikacija.

Ministrstvo za zunanje zadeve, ki se ne strinja z razlogi sodbe, namerava preko Državnega pravobranilstva Republike Slovenije vložiti pritožbo na sodbo, kar pomeni, da se bo 'primer Vodušek' vlekel še nekaj časa. Šele na naslednji stopnji se bo zato pokazalo nekaj, kar bo v veliko pomoč tudi vsem drugim, ki delajo na podobnih primerih. Gre namreč za vprašanje, kdaj se šteje, da smo za neko stvar izvedeli. Ali res šele tedaj, ko nas o njej na uradnem dokumentu obvesti ustrezen organ? Ali morda tedaj, ko smo bili o nečem neuradno obveščeni, to, da zadevo natančno poznamo, pa je razvidno iz našega uradnega dopisa, ki smo ga tudi podpisali?