Valvasor v Žireh

Tako celovite predstavitve Valvasorjevega dela, kot so je bili pred občinskim praznikom deležni Žirovci, najbrž še ni bilo. V enem večeru smo spoznali tako njegov besedilni kot slikovni opus.

Žiri – V petek, 19. junija, je v Žiri prišel Janez Vajkard Valvasor. Ne, ni od mrtvih vstal, v duhu pa je bil z nami in nas povsem prevzel. S seboj je prinesel skoraj vse, kar je v svojem razmeroma kratkem življenju ustvaril; ko je umrl, je imel komaj dobrih 52 let. Ko je pisal Slavo vojvodine Kranjske, je svojo rodno deželo in takratno Evropo prepotoval po dolgem in počez. V Žiri očitno ni prišel, saj pod naslovom Župnija Žiri (Pfarr Sayrach) napiše le, da kaj več ne more napisati, ker mu takratni župnik ni nič poslal. Zato je svojevrstna ironija zgodovine, da sta se ravno v Žireh rodila dva učena moža, ki sta še posebej zaslužna za sodobno predstavitev Valvasorja med Slovenci. Prvi je zgodovinar in bibliotekar Branko Reisp (1928–2009), ki je najbolj celovito orisal njegovo življenje in delo (Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana, 1983). Drugi je umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša (r. 1923), ki je prvi predstavil celoto njegovega likovnega oziroma grafičnega opusa.

Petkov večer je začel Viktor Žakelj, ki ga je tudi pripravil. Ta odlični govornik je najprej orisal enkratnost srečanja, potem pa uvedel vsakega od gostov, najprej profesorja Matjaža Kmecla. Temu je sledil Matjaž Gruden, spiritus agens kulturnega življenja v Velikih Laščah. Pozorno smo prisluhnili strokovnim, a zanimivim razlagam profesorja Božidarja Debenjaka in njegovega sina Primoža. Manjkala je tretja članica družinske ekipe, ki je prevedla celotno Slavo v slovenščino: profesorica Doris Debenjak (1936–2013), ki je po že končanem prevodu umrla. V sklepnem delu večera pa je zablestel še 92-letni rojak Lojze Gostiša. V svojem predavanju je ob projekciji izbranih podob predstavil Valvasorjevo grafično zbirko. Vsi imenovani so izpričali, da res poznajo tisto, o čemer govorijo – Valvasorjevo dediščino – in bili zato deležni navdušenega ploskanja. Povabljeni smo bili tudi k naročilu Slave. Tako lahko pomagamo pokriti stroške tega velikega projekta, ki je sicer končan, ni pa še povsem poplačan. Prestižno Iconotheco Valvasoriano, ki jo je leta 2008 v 17 zvezkih izdal Gostiša, Žirovci že imamo, saj jo je svojemu rojstnemu kraju podaril. Med podjetnimi Žirovci pa se bo nemara našel sponzor, ki bo odkupil komplet Slave (v »navadni, »meščanski« izdaji stane 3.500 evrov) in ga podaril Krajevni knjižnici Žiri. Potem bodo Žiri tudi Valvasorjevo mesto.