Dvojčici

Smo zelo posebni in imamo izjemno srečo. Dvakrat dvojčki v družini, kjer to ni tradicija. Torej se je z nami začela. Prvič smo dobili enojajčni punci, drugič par. Ko so me prvič seznanili z dvojčki, sem bila navdušena. Ko je zdravnica na ultrazvoku zaznala dvojčke (dejala je 'gemini' in nisem vedela, kaj to pomeni) je takoj pripomnila, da se jih zdravniki nič ne veselijo. Običajno so z njimi zapleti, pri nosečnosti, porodu in kasneje tudi pri odraščanju. Nič od zdravnikovih napovedi se ni uresničilo, razen porodov. Pri prvih dvojčkih sem bila zelo navdušena, vzhičena, to bo fino. Pri drugih sem se spraševala, kako bom zmogla. Največja skrb mi je bila, ali bom enojajčni punci ločila? Kmalu po rojstvu se je eni od punc na glavi naredila pika – kot izbočen zamašek zavozlanih krvnih žilic. Ko sta bili pozimi oblečeni v bunde in kape, jih res nisi ločil. Potipali smo jih po glavi in prav kmalu je govorila: »Meta sem,« ali »Piko 'mam.«

Kako hecne so naše skrbi, dokler realnost ne pride. Ali bom imela dovolj ljubezni za vse otroke? Potem spoznaš, da je to vzajemno. Več ko je daš, več je dobiš. Otroci so bili veliko na tleh. Čim manj stolov, gugalnic, hojc in kaj vem, kaj vse danes prodajajo. Pri nas so vsi lezli in 'puzali' po tleh v stanovanju, po stopnicah, po cesti in travi, pesku in vrtu. Za spanje sem uredila ležišče na tleh. Ena od naših varušk se je specializirala za montessori pedagogiko. Kasneje me je vprašala, ali sem poznala to metodo že prej? Seveda je nisem, tako se mi je zdelo najbolj enostavno in varno. Dude sem nesla s seboj že v porodnišnico, da se je bodo takoj privadili in lahko zdržali tudi brez matere. Hranili smo jih hkrati le z eno žlico. Nosili sta vedno različne obleke. Precej sem se ukvarjala z dojenjem. Zelo rada bi jih dojila hkrati. Pri drugih dvojčkih sem se celo poslužila pomoči društva La Leche League. Dali so mi neko knjigo in bila sem odločna, da mi bo uspelo dojiti dvojčke hkrati in dolgo časa. Po zadnjem porodu sem imela hude težave s kožo. Tako sem imela veliko dela sama s seboj in z dojenjem nisem prišla dlje kot do šestih mesecev. Spomnim se odločitve, ali bom jaz znorela ali pa bodo otroci zrasli s 'flašo'. Veliko smo razmišljali tudi o vpisu v šolo. Ali naj hodita v isti razred ali v paralelki? Mlajši zdravniki in psihologi so svetovali, naj jih ločimo čim prej, starejši so rekli, da so jih vedno dajali skupaj. Punci sta hodili v isti razred, nikoli pa nista skupaj sedeli. Zdi se, da namenoma iščeta vsaka svoje aktivnosti, čeravno ju veselijo enake stvari. Ob prehodu v srednjo šolo jima predstavlja veliko skrb, ali bosta dobili nove prijatelje.

Njuna vez je posebna. Morali bosta odrasti vsaka v svojo osebnost, njun svet pa bo ostal drugim nerazumljiv in neločljiv. Tako mislim. Pa naj se zgodi, kot se mora.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 4. november 2016 / 14:45

Jeseniške novice, št. 16

Jeseniške novice, 4. november 2016, št. 16

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:54

Kepic spet zanikal krivdo

Upokojeni Milan Kepic tudi v drugem kazenskem postopku zavrača očitke tožilstva, da je pri gradnji hotelskega in medicinskega centra Drnča v Dvorski vasi ogoljufal dobavitelje in izvajalce del.

Bled / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:27

Na Bledu bi gradili oskrbovana stanovanja

Na območju nekdanjih Vezenin na Bledu naj bi med drugim zgradili tudi naselje luksuznih stanovanj, prilagojenih starejšim osebam.

Razvedrilo / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:25

Reboljade

Letos se je v Šmartnem v Tuhinju odvila že triindvajseta Reboljada, srečanje rodbine Rebolj iz Kranja. Njihova 96-letna Lidija Rebolj, ki bi jo lahko poimenovali kar mama Reboljad, se srečanj in sploh...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Pri 86 letih živi kot mladenič

Starosta slovenskega alpinizma, skoraj 86-letni Rado Kočevar z Jesenic je obujal spomine na alpinistične dosežke v prvih povojnih letih. Čeprav je že krepko zakorakal v deveto desetletje življenja, pa...

GG Plus / ponedeljek, 2. junij 2014 / 11:20

Z ruske fronte se je vrnil brez noge

Stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki jo obeležujemo letos, obuja številne zgodbe tedanjih vojakov. Eno takšnih o svojem očetu Valentinu Balantiču iz Kamnika nam je zaupala tudi bralka Štefka Mih...