Obrtniki so že petdeset let
Letos Mizarstvo Krevs praznuje petdeset let, ob jubileju pa se je priznanja Območne obrtno-podjetniške zbornice Kranj razveselil Anton Krevs iz Čirč, ki je z delom začel v domači garaži, se nato preselil v svojo hišo in ob njej zgradil delavnico, ki jo sedaj uspešno vodi sin Toni.
Kranj – Anton Krevs se je leta 1953 pri Bratunu na Kokrici izučil za mizarja, že kmalu pa je sklenil, da bo tudi sam postal obrtnik. »Z Bratunom sva bila v Čirčah skoraj soseda, in ko se je preselil na Kokrico, se mi je zdelo, da je predaleč, da bi tja hodil v službo. Vendar me je mizarstvo res zanimalo in veselilo, in ko sem prišel od vojakov, sem najprej naredil lesen stroj in ga postavil v domači garaži. Dobro se še spomnim, da sem najprej naredil enemu od kmetov stroj za prebiranje krompirja. Za plačilo mi je dal les, s tega lesa pa sem nato drugemu naredil okna. Potem sem začel delati kuhinje, dnevne sobe in vse drugo. Ugotovil sem, da je moč z delom zaslužiti tudi kot mizar, res pa je, da sem bil v delavnici večino dni kar po šestnajst ur. Kasneje sem dobil tudi pomočnika, pravzaprav mizarja, ki me je pri Bratunu učil tega dela. Pri meni je ostal do upokojitve. Upokojitev je pri nas po sedemintridesetih letih dela pričakal tudi Franci Jenko, res dober mizar. Tudi jaz sem sedaj že več kot dvajset let upokojenec,« pravi Anton Krevs, ki je v Čirčah, blizu nekdanjega doma, zgradil novo hišo z delavnico. Po upokojitvi je vodenje prepustil sinu Toniju, v delavnici pa je zaposlen tudi sin Iztok.
»Ko se je leta 1969 rodil sin Toni in smo se preselili v novo hišo z delavnico, sem seveda želel kupiti tudi nove stroje. Uvozil sem jih iz Italije in največje vprašanje takrat je bilo, od kod sem dobil devize. Uradno jih ni bilo moč dobiti, za nakupe v tujini pa smo jih potrebovali in jih na črnem trgu tudi dobili. Tako sem bil večkrat, ko sem kupil nov stroj, tudi zaslišan. Seveda sem s posodabljanjem delavnice nadaljeval, prav tako za nakup novih strojev sedaj skrbi sin in precej strojev je sedaj že računalniško vodenih. Na te sicer ne znam delati, kar pa ne pomeni, da nisem še vedno skoraj vsak dan v delavnici,« pravi Anton Krevs, ki kljub statusu upokojenca še vedno spremlja delo petih zaposlenih, zelo rad jim pri delu svetuje, pa tudi sam še poprime za kakšno delo, saj ni navajen stati križem rok.
»Enostavno sem vajen delati. Včasih sem delal od šestih zjutraj do desetih zvečer, navadno tudi ob sobotah. Časa za kakšen hobi nisem imel, tudi na dopust sva z ženo hodila le za dva, tri dni na leto. Enostavno je bilo veliko dela in žena me je pri tem podpirala in mi prav tako pomagala,« o svojem receptu za uspeh pravi Anton Krevs, ki je, skupaj z zaposlenimi, vedno imel zadosti strank. »Glede priznanja lahko rečem, da mi veliko pomeni. Lepo se mi zdi, da pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Kranj sploh vodijo evidenco in da so se spomnili name,« pravi Anton Krevs, ki je ponosen, da pri razvoju delavnice sodeluje vsa družina.
»Lahko povem, da kar 44 let sodelujemo z Merkurjem, včasih smo delali zelo veliko, saj smo opremljali vse trgovine, pisarniško pohištvo, prostore v Naklem. Danes je tega sodelovanja manj, vendar dela nikoli ne zmanjka. Res pa je, da je bilo včasih laže zaslužiti, kot je danes. Sedaj so drugačni časi, saj se vedno mudi, roki so napeti, pri tem pa vsak zahteva res kvalitetno opravljeno delo. Trenutno veliko sodelujemo z drogerijo DM, nekaj malega delamo za tujino. Veliko je tudi naročil za kopalnice, kuhinje, spalnice, dnevne sobe in večino drugega,« dodaja sin Toni Krevs.