Nova knjiga Jožeta Dežmana

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 20. junij 2015 / 11:52

»Ko sem pred desetletji začenjal svojo raziskovalno pot in me je zaneslo med varuhe tabujev in potvorb titoizma, si nisem predstavljal, da bom po dolgih desetletjih odkrival blodnjake hudih jam titoizma. Ko sem 3. decembra 2014 zagovarjal svojo doktorsko nalogo, je bilo to v okviru spomina na dvajsetletnico abstinence, ki sem jo začel 27. novembra 1994. Za alkoholike je pomembno, da javno izpovedo svojo odvisnost. Potem je zdravljenje lažje. Nič drugače ni z družbo, ki je okužena z zločinsko dediščino nasilja in laži. Vstop v svet nasilja in laži, ki ga je po drugi svetovni vojni v svojih ideoloških utopijah v stalinistični in samoupravni podobi poskušal oblikovati titoizem, je nenavadno podoben vstopu v rov sv. Barbare v Hudi Jami. Zunajsodne umore je titoizem skrival in jih titofili poskušajo prikriti še dandanes. Ko smo se v Komisiji Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč leta 2006 odločili, da bomo raziskali po eno od vsake skupine prikritih morišč in grobišč, smo s tem dovolili žrtvam, da spregovorijo, da obsodijo zločin, katerega žrtve so bile …«

Jože Dežman, ki smo ga včasih poznali predvsem na Gorenjskem, je zdaj že nekaj let eden najbolj profiliranih in kontroverznih slovenskih zgodovinarjev. Začel je kot »režimski« zgodovinar, a to je bil le navidez, že takrat je motil borce in druge varuhe »titoističnega« izročila s stališči, ki so motila njihov (ne)mir. Potem se je specializiral za tisti del zgodovine druge svetovne vojne in prvih let po njej, ki je bil na znameniti razstavi poimenovan kot »temna stran meseca«. Svetlo plat smo že prej dobro poznali, temno so nam s svojim raziskovanjem razkrili ravno zgodovinarji, kakršen je Dežman. Sicer pa se zdi, da imata obe strani »meseca« oziroma let zadevnega obdobja še vedno tudi vsaka svoje zgodovinarje. Med razlagalci »svetle« strani sta med najvidnejšimi Jože Pirjevec in Božo Repe. Na »temni« se ob Dežmanovem razločno sveti ime Tamare Griesser Pečar (če izpostavimo le po dve imeni z vsake strani). Zdi se, da so tudi zgodovinarji razdvojeni – tako kot narod, o katerem pišejo. Zgodovina ni matematična znanost, je res posebna in v aktualna dogajanja vpeta veda, takšna je tudi ta knjiga. Zgovoren je že njen naslov: Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo. In podnaslov: Titoizem, poraz nasilja. Tudi po tej knjigi sodeč se Dežman vrača k prvotnemu, Herodotovemu načinu pisanja zgodovine. Prikazuje in razlaga jo z nizanjem zgodb …