
Barvite narečne viže
Na petnajstem Večeru slovenskih viž v narečju, ki je potekal v idiličnem ambientu atrija Škofjeloškega gradu, so slavili Slovenski muzikantje, nagrado občinstva, legendarni kipec vandrovčka, pa so domov odnesli Raubarji.
S svojo petnajsto izvedbo se je glasbeni festival vrnil v domačo Škofjo Loko, potem ko je lani gostoval pri Slovencih v tržaškem zaledju, v občini Zgonik. Pred tem je sicer že enkrat obiskal zamejske Slovence, in sicer zelo uspešno ter odmevno ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Bogastvo slovenskih narečij
Večer slovenskih viž v narečju, ki ga organizira Radio Sora v sodelovanju z agencijo Geržina Videoton, je edini festival pri nas, ki še goji slovensko narečno besedo in z njo jezikoslovno pestrost našega naroda. Da narečja ne bi popolnoma utonila v pozabo, se je Radio Sora pred petnajstimi leti odločil, da morajo biti vse sodelujoče skladbe napisane v narečni besedi. Narečja so posebnost našega prostora in vsekakor pomemben del naše kulturne dediščine, zato je potrebna skrb za njihovo ohranjanje. »Večer slovenskih viž v narečju pravzaprav rešuje čast slovenskih festivalov, ko gre za prikaz barvitosti, raznolikosti in bogastva slovenskih narečij,« je dejal Igor Pirkovič, ki je poleg Francke Benedik, sicer magistrice slovenske dialektologije, na festivalu ocenjeval besedila. »Festival vzpodbuja glasbenike, da pišejo, razmišljajo in pojejo v narečni besedi. Domača narečna beseda povezuje, zato je naša želja, da bi s tem festivalom povezali Slovence tako doma kot tudi izven domovine,« pa je pojasnil Marjan Potočnik, direktor Radia Sora.
V idiličnem ambientu Loškega gradu, katerega atrij predstavlja eno najlepših naravnih kulis tisočletnega mesta, se je tokrat predstavilo deset ansamblov, katerih narečne narodno-zabavne viže so luč sveta ugledale tudi na zgoščenki. Zastopana je bila večina slovenskih narečij. Tako so Raubarji iz Poljan nastopili s skladbo v poljanskem narečju, ansambel Dor ma cajt iz Selc s polko v selškem narečju, v gorenjskem narečju pa sta prepevali skupina Hozentregarji iz okolice Škofje Loke in ansambel Marcela IN iz Smlednika. Po dolenjsko so zagodli Eks’tra Band iz Moravč ter ansambla Jelen iz Cerknice in Kolovrat iz Ljubljane, po prekmursko ansambel Kontrabant s sedežem v Mengšu, po notranjsko Ognjenih 7 iz Zgonika na Tržaškem, v kraškem narečju pa so zapeli Slovenski muzikantje iz Stahovice pri Kamniku. Prevladovale so poskočne polke, zanimivost pa je, da so vsi ansambli, razen zasedbe Kolovrat, na festivalu nastopili prvič.
Navdušili žirijo in občinstvo
Zmagovalec letošnjega festivala je postal ansambel Slovenski muzikantje, ki je s skladbo v kraškem narečju Naše d’brwte prepričal strokovno žirijo in si prislužil nagrado in plaketo Škofje Loke za nastop v celoti. Kot je dejal vodja ansambla Igor Šink, so se nagrade razveselili, vsem mladim glasbenikom pa je svetoval, naj vztrajajo pri ustvarjanju pristne domače glasbe. Občinstvo so najbolj navdušili Raubarji iz Poljanske doline, ki so se predstavili s skladbo Ke se parjatli ukop naberema. Z nagrado občinstva so prejeli tudi prehodni leseni kip vandrovčka, delo slikarja in kiparja Petra Jovanoviča.
Nagrado za najboljšo melodijo je strokovna komisija, ki ji je predsedoval Tomaž Tozon, v njej pa sta sodelovala tudi Jože Burnik in Igor Podpečan, dodelila Blažu Jenkoletu, avtorju skladbe, ki so jo izvedli Raubarji. Nagrado za najboljše narečno besedilo pa je prejela Barbara Gropajc za v notranjskem narečju, kakršnega govorijo v okolici Gročane na Krasu, napisano pesem Muj maj, ki jo je zapel ansambel Ognjenih 7. Prvič sta bili podeljeni tudi dve enakovredni nagradi Sklada Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije. Prejeli sta ju skladbi Dons je an flet’n večer v izvedbi ansambla Marcela IN ter Muj maj ansambla Ognjenih 7. Vodovnikovo nagrado za dolgoletno kakovostno ustvarjanje besedil pa je prejel Bernard Miklavc.
Po tekmovalnem delu sta oder, ozaljšan s scenografijo akademske umetnice Agate Pavlovec, v revijalnem delu zasedla ansambel Vikend in Fiškali, vsi nastopajoči pa so v dar prejeli ročno izdelan srček, medeni kruhek mojstrice domače in umetnostne obrti Cirile Šmid iz Železnikov.