Valeta

Z otroki sem doživela že dve valeti, lani s fantom in letos z dekleti. Seveda, bila sem tudi na svoji valeti. Na letošnji sem se celo spomnila svoje valete. Moja razredničarka je bila slavistka (tako smo jim rekli včasih, danes so slovenistke), ravnatelj je bil športnik. Enaka situacije je bila sedaj pri puncah. Poiskala sem slike in našla celi dve sliki z moje valete. Imam spravljeno spričevalo in pohvale in knjigo. Obleke so bile preproste, džins, prevladovala je bela barva.

Takoj ob prihodu na valeto mi je v oči padla črnina. Večina punc je bila v črnih oblekah, zaprtih čevljih. Sama komaj čakam, da zamenjam temno zimsko garderobo za poletno svetlo in da so lahko noge v odprtih in zračnih čevljih. Male dame pa so sredi poletja v črnih kavbojkah in all starkah, z nogavicami seveda … In nekaj podobnega se je odslikalo tudi na valeti. Črne obleke, salonarji z visokimi petami. Pripravili so program, ki je bil njihov. Zvrstili so se skeči z učitelji in njihovimi kretnjami, besedami, celo politike so vključili, pesmi in plesi po izboru učencev. In seveda filmi. Danes ne gre nič brez snemanj in predstavitvenih filmov. Tehnika že omogoči svoje in res, da je film umetnost. Težko pa mladini dopoveš, da je največ vredna živa beseda in igra. Ni vse v tehniki. Na veliko šolah plešejo, menda so sami izrazili željo, da ne bi plesali.

Seveda so podelili tudi spričevala in priznanja za dosežke na tekmovanjih. Razredničarki slovenistki sta največ priznanj podelili za zlato bralno značko. Vsak lahko navduši za tisto, kar ima. Učenci so prejeleli veliko priznanj z raznolikih področij: naravoslovnih, jezikovnih, športnih. Priznanja so vedno ponos učencev, staršev in učiteljev. Nenazadnje tudi trud vseh vpletenih v učni proces. Razmišljala pa sem, da nihče nikoli javno ne omeni, da kdo zna kaj posebnega storiti, da je priden za delo, da zna popraviti motor, skrbeti za živali, delati na kmetiji, v obrtni delavnici, skrbeti za bolne in onemogle … Pogosto je tako, da tisto, kar se vidi navzven, in tisto, čemur ploskamo, sploh ni bistveno.

Po koncu programa in podelitve so učenci pripravili še malo pogostitev in potem … after. Zopet novotarija, ki je včasih nismo imeli, sedaj pa je to skoraj bistvo vseh zabav, tako na valeti kot na maturantskem plesu.

Vsak veliki dogodek je za udeležence prvič. Je edini in nepozaben. Je njihov zaključek nečesa in začetek novega. Skrbno so se pripravljali nanj, se ga veselili in konec je neizbežen. In učitelji so izšolali še eno generacijo. Učenci so prepričani, da najboljšo. Učitelji bodo rekli, da so bili prijetni, uspešni, naporni … In prišli bodo drugi. Mene pa čaka le še ena valeta.