Blejska Medina

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / nedelja, 14. junij 2015 / 11:16

Festivalna dvorana na Bledu je gostila večer orientalskih ritmov. Na odru se je zvrstilo več kot štirideset plesalk različnih generacij in v barvitem kolažu plesnih točk gledalcem predstavilo utrinke vsakdana v Medini, starodavnem arabskem mestu.

Medina je že četrta predstava koreografinj in plesalk Alje Shaar in Ines Kočar. Je splet bogate orientalske in balkanske plesne tradicije, začinjene s ščepcem domišljije. Na odru smo lahko spremljali 16 plesnih točk, ki so si sledile v smiselnem vrstnem redu, kljub temu da je imela vsaka svoj naslov in v bistvu svojo zgodbo. Yalla Yalla, Lutke iz izložbe, Nova oblačila, Prodajalke sadja, Zadnji sedež, Diva, Samo zate, Vedeževalke, Dež, Turbo robčki, Krotilec kač …

»Predstavo Medina smo ustvarjali eno leto. Je plod našega dela na tečajih v Radovljici, Britofu in  Ljubljani. Jeseni sva z Aljo začeli razmišljati o scenariju, sestavili približni program in točke. Do poletja sva še kaj dodali, odvzeli, spremenili. Najbolj intenzivna sta bila zadnja dva meseca. Poskrbeti je bilo treba za vse kostume. Nekaj smo jih naročile, nekaj dale v izdelavo, nekatere naredile same. Še dva dni pred predstavo smo rezali, barvali in ustvarjali sceno za oder, pripravljali glasbo, sestavljali še zadnje koreografije. Bilo je intenzivno do zadnjega dne – kot vedno,« pove Ines Kočar. Tudi letos je bil odziv gledalcev izvrsten. Blejska dvorana je na koncu stala in plesala z njimi. »To odšteje vse dolge ure vloženega dela v predstavo.«

Medina opisuje dan v živahnem arabskem mestu. Ines razloži: »Medina je pravzaprav staro mestno jedro v arabskih mestih oziroma prvotno mesto znotraj obzidja, ki ga običajno zdaj obkroža ville nouvelle ali novo mesto. Največja še delujoča je v Fezu v Maroku. Tu se vrvež nikoli ne ustavi. Številne delavnice, prodajalne, restavracije in reka ljudi, ki se vije med njimi. To je tipična podoba medine. In delček tega vrveža smo poskušali predstaviti na odru blejske festivalne dvorane. Z nekaj balkanskimi in celo brazilsko-orientalskim vložkom. Predstava je le predstava, iluzija, zato s sokoreografinjo Aljo Shaar nisva čutili potrebe, da se čisto drživa pravil.«

Ines in Aljo je seveda združil ples. V bistvu je bila Alja ena njenih prvih učiteljic, sama pa je šla potem po njenih poteh. Kot smo že omenili, je Medina njuno četrto skupno delo in kot zanimivost Ines še doda: »Da je ta ples primeren za vse generacije, dokazuje dejstvo, da je moja najstarejša tečajnica stara že več kot šestdeset let, Aljina pa jih ima celo več kot sedemdeset.«