Teden aktivnosti za priseljence

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / ponedeljek, 8. junij 2015 / 10:07

Na Jesenicah je potekal Teden socialne vključenosti, ki je namenjen boljši vključitvi državljanov tretjih držav v novo okolje.

Jesenice – »Slovenija je krasna država, kjer me ljudje sprejemajo takšnega, kot sem,« so besede Maryana Anticha, Makedonca, ki se je pred leti priselil v Slovenijo in najprej delal kot gradbeni delavec, nato pa se lotil učenja in napisal pravo zgodbo o življenjskem uspehu v novem okolju. Seznam znanj, ki jih je pridobil doslej, sega od izpita za žerjavista, vozniškega izpita za vse kategorije, poklicne kvalifikacije za izdelovalca kruha, potice, drobnega peciva in testenin, tečajev slovenščine, angleščine, računalništva, komunikacije, retorike, karateja, fitnesa, plesa do plavanja. Danes Maryan dela v gostinstvu in se še naprej izobražuje, svojo izkušnjo priseljenca v Sloveniji pa je predstavil v sklopu Tedna socialne vključenosti, ki je potekal na Jesenicah. Ljudska univerza Jesenice je pripravila vrsto dogodkov, namenjenih priseljencem in njihovi boljši vključitvi v lokalno okolje. Potekal pa je tudi strokovni dogodek z naslovom Podpora priseljencem in migrantom pri vključevanju v novo okolje. Na njem je dr. Lana Zdravković z Mirovnega inštituta spregovorila o odnosu do migrantov, ki je po njenem mnenju »simptom rasizma sodobne paradigme nacionalne države«. Robert Modrijan z Zavoda RS za zaposlovanje je predstavil projekt Info točke za tujce, na kateri tujcem nudijo informacije o možnosti zaposlitve, izobraževanja ... Urška Samar z Upravne enote Jesenice je spregovorila o postopkih za pridobitev dovoljenja za prebivanje v Sloveniji; letno na jeseniški upravni enoti izdajo od štiristo do petsto dovoljenj za začasno in okrog dvesto za stalno prebivanje. Predstavljeni so bili tudi primeri dobrih praks. Tako je Melita Cepić s Centra za socialno delo Jesenice predstavila uspešno delovanje Skupine za iskanje novih priložnosti, v kateri je dvanajst članic, pretežno Albank s Kosova, ki se učijo slovenščine, spoznavajo slovensko kulturo, s tem pa tudi širijo socialno mrežo in krepijo samopodobo. Faila Pašić Bišić iz društva UP je predstavila dejavnost društva in projekt Razkrite roke, v katerem priseljenke že peto leto ustvarjajo ročna dela na sodoben način. Izpostavila je zlasti potrebo po participaciji ljudi z migrantskim ozadjem v politiki, izobraževalnem sistemu ... Mateja Šmit z Ljudske univerze Kranj je predstavila projekt Začetna integracija priseljencev, ki pomeni enoten program učenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino ... V program so vključeni zvečine ekonomski migranti iz držav bivše Jugoslavije pa tudi Rusije, Filipinov, Venezuele, Iraka, Kitajske ...