Z novim zakonom naj bi oživili »mrtvo« lastnino

Vlada je prejšnji teden določila predlog novega zakona o agrarnih skupnostih, s katerim naj bi agrarnim skupnostim omogočili normalno upravljanje in gospodarjenje s premoženjem. Zakon je pomemben tudi za Gorenjsko, kjer je registriranih 116 agrarnih skupnosti.

Kranj – Premoženje agrarnih skupnosti je bilo po drugi svetovni vojni podržavljeno in razglašeno za »občeljudsko imovino«, leta 1994 sprejeti zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic pa je omogočil ustanovitev novih agrarnih skupnosti ter vrnitev njihovega premoženja nekdanjim članom. Po podatkih iz registra je v Sloveniji zdaj 638 agrarnih skupnosti, od tega je 547 potencialno aktivnih, ki upravljajo z več kot 77 tisoč hektarjev zemljišč. Upravljanje in gospodarjenje s tem premoženjem je bilo od vsega začetka oteženo. Za posle, ki presegajo redno upravljanje, je bilo najprej treba pridobiti soglasje vseh (so)lastnikov, kasneje, s spremembo zakona leta 2011, je bil »prag« znižan na tri četrtine članov, a kljub temu je v praksi pridobivanje velikega števila overjenih soglasij za posamezne posle predstavljalo veliko oviro.

Večina odločitev z navadno večino

Novi zakon naj bi omogočil agrarnim skupnostim normalno upravljanje in gospodarjenje s premoženjem. Poglejmo glavne zakonske rešitve! Agrarna skupnost tudi po novem zakonu ne bo pravna oseba, ampak bo premoženje ostalo v lasti članov, ki jim je bilo vrnjeno. Člani bodo lahko le solastniki oz. skupni lastniki premoženja, zakon pa predvideva tudi pristopne člane, ki pa ne bodo imeli glasovalnih pravic. Člani bodo sprejemali odločitve o upravljanju s premoženjem le preko organov agrarne skupnosti. O poslih rednega upravljanja (skrb za pravno in dejansko urejenost, izkoriščanje gozdov in uporaba kmetijskih zemljišč, investicijsko vzdrževanje itd.) bo odločal upravni odbor, o poslih, ki presegajo redno dejavnost (oddajanje parcel v najem, ustanovitev stvarne služnosti, pridobitev gradbenega dovoljenja, prodaja stavbnega zemljišča itd.), pa bo z navadno večino odločal občni zbor. Za pridobitev nove nepremičnine bo potrebna dvetretjinska večina glasov, pri odločanju o prodaji nepremičnine kot celote ter pridobivanju nepremičnin in prenehanju agrarne skupnosti pa bo moral biti na zboru tudi upravni delavec oz. notar. V sodnih, upravnih in drugih postopkih bo agrarno skupnost zastopal predsednik, ki bo sicer za sklepanje škodljivih poslov in za prekoračitev pooblastil odgovoren do članov z vsem svojim premoženjem.

Prednost pri nakupu solastniškega deleža bo imela agrarna skupnost, v primeru, da ta deleža ne bo kupila, pa bo prednostni vrstni red naslednji: član (solastnik), pristopni član in občan s stalnim prebivališčem v občini, kjer je agrarna skupnost. Premoženje se načeloma ne bo smelo deliti, razen v primeru odtujitve stavbnih zemljišč, zemljišč za gradnjo javne infrastrukture, prodaje manjših zemljišč, ki nimajo stika z ostalimi zemljišči, in v primeru ukinitve agrarne skupnosti. Vrnjeno premoženje, ki je v solastnini ali skupni lastnini, bo lahko dedoval samo en dedič. Prednost bo imel tisti, ki bo pokazal zanimanje za sodelovanje v agrarni skupnosti in ga bodo sporazumno izbrali vsi dediči, v skrajnem primeru bo dediča določilo sodišče. Drugi dediči bodo lahko uveljavljali nujni delež. Zapuščina brez dedičev bo postala lastnina občine.

Agrarna skupnost bo imela enoten transakcijski račun, s katerega bo poravnavala tudi vse obveznosti, morebitni presež bo po sklepu občnega zbora lahko razdelila med člane. Člani bodo lahko na premoženju agrarne skupnosti opravljali kmetijsko in gozdarsko dejavnost, pri tem pa se bo kot kmetijska dejavnost štela tudi prva faza predelave mleka od živine na planini ali skupnem pašniku ter prodajanje teh izdelkov v obdobju od začetka junija do konca septembra. Pastir bo v tem obdobju lahko opravljal svoje delo kot osebno dopolnilno delo.

Dedni postopki po uradni dolžnosti

Za prehod na novo ureditev se bodo morale agrarne skupnosti ponovno registrirati, torej bodo morale sklicati občni zbor in se prilagoditi novemu zakonu. V primerih, ko so v zemljiški knjigi kot (so)lastniki še vedno vpisani nekdanji člani, ki so večinoma že umrli ali so neznani, bo sodišče moralo po uradni dolžnosti speljati dedne postopke in v zemljiško knjigo vpisati »žive« ljudi. Agrarna skupnost bo lahko »delala« po novem zakonu šele po tem, ko se bo preoblikovala v skladu z zakonom in bo sodišče izvedlo dedne postopke. Zakon ureja tudi možnost prenehanja agrarne skupnosti, z delovanjem bo prenehala tako, da se bo s soglasjem vseh preoblikovala v pravno osebo ali z delitvijo premoženja, za kar pa bo potrebno soglasje vsaj treh četrtin članstva (glede na deleže). Premoženje v zamejstvu (v Italiji) se bo lahko vrnilo le agrarni skupnosti, ki bo organizirana kot pravna oseba.

Vse še ni vrnjeno

Gozdarski inštitut Slovenije je še pred pripravo novega zakona pripravil analizo, iz katere je razvidno, da je v Sloveniji v 43 upravnih enotah registriranih 638 agrarnih skupnosti, od tega 35 na območju upravne enote Radovljica, 23 na območju jeseniške, 18 v škofjeloški upravni enoti, 16 v kranjski, 14 v tržiški in 10 v kamniški upravni enoti. Od skupnega števila je treba odšteti pašne skupnosti ter agrarne skupnosti, za katere je bila zahteva za vrnitev premoženja v celoti zavržena ali sploh ni bila dana, in še nekatere druge tovrstne skupnosti. Potencialno aktivnih, ki naj bi jih zadeval novi zakona, je torej 547. Več kot tri petine agrarnih skupnosti je dobilo premoženje nazaj v obliki solastnine, približno četrtina kot skupno lastnino, šest odstotkov v kombinaciji solastnine in skupne lastnine, 48 agrarnih skupnosti pa postopka vračila premoženja še ni zaključilo. Doslej jim je bilo vrnjeno 77.486 hektarjev zemljišč, v postopku vračanja pa je še nekaj manj kot devet tisoč hektarjev. Ob registraciji so skupno imele okrog 18.500 članov, število (so)lastnikov pa se je kasneje z dednimi postopki povečalo.