Turizem smo Gorenjci, 1. del
Večni problem s tujci. Kam z vsemi turisti? Medtem ko skušam odgovoriti prijatelju na Facebooku, ki me sprašuje, kaj naj si v Sloveniji ogleda, kam naj gre, kje naj spi in kaj naj je, se odločim, da bom njegovo Slovenijo omejil zgolj in samo na Gorenjsko. Prihaja iz Anglije, Slovenijo pozna samo prek interneta, mene in še nekaj slovenskih kolesarjev, ki so se z njim srečevali po evropskih kolesarskih maratonih. Slovence pravzaprav pozna, Slovenijo pa le virtualno. Nekoč mi je v hecu dejal, da si je našo deželo tolikokrat ogledal po internetu, da je dobil občutek, da obstaja samo v virtualnem svetu. Bolj športno kot rekreativno sem se lotil spoznavanja Gorenjske, da bi prijatelju kar se da lepo in kakovostno pričaral njegovo prvo snidenje. Prekaljen maček sem in težko boste našli boljšega amaterskega rekreativnega turističnega vodnika od mene. Z lahkoto se transformiram v turista, željnega dobrega počutja, kamorkoli gre, kjerkoli pusti svojo potovalko. Vemo, kako to gre: povsod je lepo, povsod je lepše kot doma, povsod so 'ful facasti' ljudje, prijazni do neba, in povsod je boljša hrana, povsod jim čas teče počasi, nihče nikamor ne hiti in vsi imajo lepše ženske in krepkejše tipe ... dokler nismo tam malce dlje ali večkrat ... In potem pride na vrsto tisto, da je povsod lepo, a doma je najlepše. Pač peljem Angleža v prvo oštarijo, mu joškasta Gorenjka nalije šnops, kačjo slino, močeradovec (je sicer prepovedan in to nihče nikoli ne pozabi) za dobrodošlico, na mizo rukne klobaso in zelje, pa eno telečjo kračo, žgance, liter rdečega, kajlo domačega kruha, še en šnops 'za presekat', nadaljuje s krvavico in kot satan mrzlim pivom, navije Golico do konca, Čebelice je prva pesem, ki jo zna na pamet ... preden ga z natakarico odneseva gor v sobo, še enkrat preseka noč s šnopsom. Naslednje jutro se že ob svitu vse skupaj ponovi, a brez hrane, samo s pijačo in krepko kavo. Tokrat ima natakarica še globlji dekolte in on se zave, da to niso bile sanje. Vlečem ga na Triglav. Vmes se ustaviva v Naklem pri Marinšku, na Posavcu, v Podvinskem gradu, v Begunjah imajo kar dve dobri oštariji, v Žirovnici je že mamba, na Jesenicah greva prvič na čevapčiče, v Gozdu - Martuljku na suho klobaso in štiri pire, v Kranjski Gori mu ob grapi razlagam o Kekcu in on, da reče, naj 'skenslava' Triglav in greva raje v igralnico ...