Bezeg
Zagotovo vsi poznate bezeg in njegove rumenkasto-bele cvetove. Mnogi od vas jih uporabljate za sirup, šabeso, ga sušite za čaj. Kaj se mi je letos pripetilo? Bezeg običajno raste ob jasah, ob vodi. V gozdu ga ni veliko. Verjamem, da bi vsi radi dobili bezeg, ki ni onesnažen od izpušnih plinov avtomobilov ali polulan od psov in sprehajalcev. Tako smo se z otroki vozili s kolesi, da bi dobili takšne cvetove. Ko smo dobili takšen grm, smo se precej sklanjali in stegovali, da smo nabrali 120 cvetov. Ko smo se vračali, nas je ogovorila starejša ženska: »Ste pobrali veje? Ali se kaj vpraša? Kar pridete in potrgate cvetove, to se vpraša.« Debelo gledam in pravim, gospa, kako pa naj vem, da je ta grm na vašem? Raste ob potoku, ali je potok vaš? »Ni važno, že dopoldne so bili tu nabiralci, vpraša se, kaj ne,« mi očita lastnica bezgovega grma. Pravzaprav verjetno ni lastnica bezgovega grma, ampak je lastnica travnika, po katerem smo hodili, da smo prišli do bezgovega grma. Gotovo ni ona zasadila grma, le po njenem se pride do njega. Na koncu pogovora se ji opravičim in jo vprašam, če ji gremo zelo na živce nabiralci bezgovih cvetov. Ženska odgovori, jah, in skomigne z rameni. Sklepala sem, da ji gremo zelo na živce. Nikoli še nisem naletela na to, da bi ljudi motilo, če nabiramo bezgove cvetove. Inšpektorji kontrolirajo količino nabranih gob, za borovnice danes ne vem, v preteklosti vem, da so jih tudi omejevali, za bezeg pa še nisem slišala. Pri nas je nabiranje gozdnih plodov in zelišč v gozdovih dovoljeno, v sosednji Avstriji je omejeno in prepovedano. Da bi le pobrali vse cvetove bezga in ga predelali v različne pripravke. Je zdravilen in pomaga proti sladkorni bolezni, senenem nahodu, spodbuja delovanje znojnic, znižuje vročino, čisti kri in deluje zoper prehlad. Menim, da večina cvetov ostane na grmih in jih ljudje ne poberejo. Kaj potem tako zelo moti nekatere, če nabiramo cvetove? Po mojem mnenju jih moti to, da jih nekateri nabiramo, drugi pa bi jih radi in za to ne najdejo ali nimajo časa. Torej jih moti naš čas. Ali pa tudi ne.
In kaj sem naredila z bezgovimi cvetovi? Sirup. Malo sem spremenila recept. 3 l vode, 3 kg sladkorja, 4 limone, 6 dag citronke in 30 cvetov je osnovni recept. Jaz pa sem dala 3 l vode, 1 l limoninega soka, 2 kg sladkorja, 3 dag citronke in 40 cvetov. Torej je sirup bolj limonada. Do zime bom delala sirup še iz melise, mete, žajblja in materine dušice. V sirupu me vedno moti velika količina sladkorja. Preračunali smo, da na tak način pride na 2 dl bezgovega soka, razredčenega z vodo, pol male žličke sladkorja. Po novem receptu ga je torej še manj.
Bezeg bomo nabirali še za čaj. Poiskala bom drug grm. Vsi, ki jim gremo na živce nabiralci bezga, pa naj si pomagajo sami ali pa naj jim Bog pomaga. Menda se temu reče nečimrnost.