
Kličite me Raj (2)
Nemška dežela Turingija
Prvi dan sva s prijateljico Fiorello iz Italije na avtobusu opazovali novinarski svet v malem, v družbi katerega sva potem tri dni raziskovali naravo, okušali poseben klobasni praline s temno čokolado in prave krompirjeve cmoke. Spoznali sva precej vrst rizlingov, čeprav je njo bolj zanimalo, kaj ponuja Tevtoburški gozd; videli muzej na prostem v Detmoldu, Unescov samostan Corvey, sababurški grad speče Trnuljčice, simpatično mestece Hannoversch Münden, ki je nastalo na sotočju rek Werre in Fulde. Indijec Raj je poskrbel, da je avtobusna vožnja polna smeha. 'Vsevednemu' novinarju iz Čikaga je po zvedavosti sledila kalifornijska popotniška pisateljica, z v Parizu živečim Nemcem Tillom Palmejem, srfarjem po duši in predstavnikom glavne nemške turistične organizacije, smo bili najmlajši.
O tem, koliko je star, Raj ni hotel govoriti. Ocenili sva, da ima več kot šestdeset in da je moral biti v mladih letih izjemno lep moški, saj še sedaj njegove modre oči v kombinaciji z rdečim turbanom pritegnejo pozornost. Raj je namreč sikh, o čemer priča značilno pokrivalo na njegovi glavi, pod katerim 'skriva' dolge lase. Glede na način življenja, ki ga je izbral, in vse povedano, pa si je pravila malce prikrojil. Izbral je modernejšo in svojo različico sikhizma. Pa še nekaj ima izjemno rad: dobro šilce viskija. Tako je beseda nanesla tudi na alkohol in ugotovili sva, da se v bistvu indijska družba za štirimi stenami s tem kar precej bojuje.
O tem, da je njegovo življenje polno zgodb, takšnih in drugačnih, po nekaj dneh ni dvomil nihče več.