Dodatke iz minimalne plače

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 25. maj 2015 / 11:20

Predlogu sindikatov, da bi iz minimalne plače izločili dodatke za nočno delo, delo v nedeljo, na praznike in proste dneve, v Gospodarski zbornici Slovenije odločno nasprotujejo, ker bi to ogrozilo mnoga delovna mesta.

Kranj – Predlog sprememb zakona o minimalni plači, ki so ga predstavniki sedmih reprezentativnih sindikatov prejšnji teden vložili v državni zbor, je pri gospodarstvenikih naletel na odločno nasprotovanje. Medtem ko sindikati trdijo, da predlagano izvzetje dodatkov za nočno delo, delo v nedeljo, na praznike in proste dneve iz minimalne plače, ki letos znaša 790,73 evra bruto, ne bi bistveno vplivalo na stroške podjetij in države, pa v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bi takšna redefinicija minimalne plače pripeljala do ugašanja delovnih mest, zato naj raje država zniža davke in prispevke za zaposlene z najnižjimi dohodki.

Izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin je razložila, da je Slovenija po nominalnem znesku minimalne plače v vrhu osrednje skupine članic Evropske unije, kjer minimalna plača znaša med 500 in 800 evri, poleg nas so v skupini še Grčija, Malta, Portugalska in Španija. Nominalno višjo minimalno plačo kot v Sloveniji ima šest gospodarsko bistveno bolj razvitih držav: Združeno kraljestvo, Irska, Francija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg. Minimalno plačo pri nas trenutno prejema okoli 48 tisoč zaposlenih pri pravnih osebah v javnem in zasebnem sektorju, največ v predelovalni industriji, trgovini, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, izobraževanju in gradbeništvu. Dvig stroška pri najnižjih plačah pa bi po ocenah GZS ogrozila od pet do deset odstotkov delovnih mest v naštetih dejavnostih. Po izračunih bi predlagana izločitev dodatkov posameznega delodajalca dodatno obremenila za okoli 147 evrov bruto na delavca, slednji pa bi dobil samo 42 odstotkov tega zneska, vse ostalo bi šlo v javne blagajne. »Izplen zaposlenega bi bil v tem primeru glede na obremenitve, ki jih imamo, znova šibak. Država naj zato naredi tisto, kar je v zadnjih letih obljubljala, torej izpelje davčno reformo in zniža obremenitev stroška dela. Tako bi namreč posledično omogočila tudi višje neto izplačilo tistim zaposlenih, ki imajo najnižje plače,« je poudarila. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bodo med najbolj prizadetimi dejavnostmi zasebno varovanje, gostinstvo in čiščenje.

Sindikati po drugi strani vztrajajo, da bo z izločitvijo predlaganih dodatkov iz minimalne plače odpravljena neenaka obravnava zaposlenih – tisti, ki delajo v neugodnem delovnem času, bodo zaslužili nekaj več od tistih, ki v teh pogojih ne delajo, kar določa tudi zakon o delovnih razmerjih. »Izkazalo se je, da le majhen delež zaposlenih v javnem sektorju in zasebnem sektorju prejema minimalno plačo in omenjene dodatke. V januarju 2015 je le 0,1 odstotka vseh zaposlenih v javnem sektorju bilo takih, ki so prejeli minimalno plačo in dodatek za nočno delo, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo je prejelo 0,7 odstotka zaposlenih v javnem sektorju, 0,3 odstotka pa minimalno plačo in dodatek za delo na praznik. Podobno velja za zasebni sektor, kjer je anketa pokazala, da je prejemnikov minimalne plače 5,6 odstotka zaposlenih. Še manj pa je tistih, ki so prejeli minimalno plačo in dodatek za nočno delo (1,1 odstotka) oziroma minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo (1,3 odstotka),« je razložila Andreja Poje, izvršna sekretarka za ekonomsko področje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ob tem je poudarila, da gre tudi za nizke zneske: »Povprečni dodatek za uro nočnega dela namreč znaša 1,58 evra.«

V večini držav članic EU je urejeno, da se dodatke izplačuje na minimalno plačo, še pojasnjuje Pojetova. »Tudi Ministrstvo za delo in socialne zadeve Nemčije na primer v brošuri o minimalni plači izrecno navaja, da je minimalna plača plačilo za redno delo in da zaradi tega dodatki za nadurno delo, nočno delo, delo v nedeljo in praznike ne smejo biti vključeni v minimalno plačo. Enako navajajo tudi za dodatke za še posebej neugodno, fizično zahtevno, emocionalno stresno ali nevarno delo. Tudi mednarodna organizacija dela (ILO) zagovarja enako stališče,« je razložila.