Karavana spet povezuje

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 25. maj 2015 / 14:00

S podpisom listine o sodelovanju je šest šol z območja nekdanje Jugoslavije, med njimi tudi OŠ Stražišče iz Kranja, po 25 letih obudilo nekdanje sodelovanje. Karavano bratstva so preimenovali v Karavano prijateljstva, s prvega srečanja, ki ga je nedavno gostil srbski Zemun, pa so se vrnili polni pozitivnih vtisov.

V sklopu Karavane bratstva se je šest šol iz republik nekdanje Jugoslavije – poleg OŠ Stražišče iz Kranja še šole iz Zemuna, Bitole, Osijeka, Banjaluke in Hercegnovega – od leta 1977 redno srečevalo vse do leta 1990, ko je njihovo sodelovanje zamrlo. Petindvajset let kasneje so iste šole nekdanje sodelovanje obudile, tokrat pod sloganom Karavana prijateljstva. Glavni pobudnik je bil ravnatelj iz Zemuna, ki se je leta 2013 obrnil na stražiškega ravnatelja Pavla Srečnika, ki je bil edini ravnatelj z nekdanjih pobratenih šol tudi sam udeleženec prvih srečanj. Že istega leta so se ravnatelji srečali v Zemunu, ponovno pa so se dobili lani v Kranju, kjer so dorekli podrobnosti prvega srečanja za učence in učitelje. Slednjega so pred letošnjimi prvomajskimi prazniki gostili v Zemunu, kjer se je zbralo po pet učencev z vsake šole skupaj s spremljevalci, podpisali pa so tudi listino o prijateljstvu in sodelovanju.

Namen projekta ostaja isti, pravi Srečnik: »Učitelji si izmenjujejo izkušnje, spoznavajo druge šolske sisteme, pogoje in načine dela z otroki, mogoče še bolj pomembno pa je srečevanje učencev iz tujih držav, ki se v sklopu srečanj družijo po štiri dni, domačini jih gostijo na domovih in tam se stkejo nepozabne vezi. Nekatera poznanstva, sklenjena v Karavani bratstva pred letom 1990, so se ohranila vse do danes in verjamem, da bodo tudi sedanji učenci stkali prijateljstva, ki ne bodo nikoli minila.«

»Nisem pričakoval, da bodo ob odhodu nekateri jokali. Prav neverjetno, kakšne vezi smo spletli v tako kratkem času. Božansko je bilo,« je spomine na gostovanje v Srbiji obujal devetošolec Janže Aleš, ki je stike ohranil s številnimi vrstniki iz drugih držav, še posebej pa z 12-letnim Dankom in njegovo družino, ki ga je gostila. »Gostovanje si bom najbolj zapomnila po novih prijateljih,« je pristavila sedmošolka Katarina Zupančič. Oba sta bila zelo presenečena nad veliko gostoljubnostjo srbskih gostiteljev in pestrostjo programa, ki so ga pripravili za goste iz tujih držav. Iz Zemuna so se odpravili tudi v Beograd, kjer so obiskali narodno banko, kalemegdansko trdnjavo, živalski vrt, muzej Nikola Tesle …

V želji čim več učencem in učiteljem omogočiti nove izkušnje in spoznanja bodo njihovo število v prihodnjih letih postopoma povečevali, je napovedal Srečnik, a nekdanjega obsega srečanja ne bodo doživela. »Pred letom 1990 se je z vsake šole udeležilo 40–50 učencev in nekaj spremljevalcev, kar pomeni, da si kot gostitelj moral poiskati 230–250 domačinov, ki so otroke sprejeli na dom,« se spominja Srečnik in dodaja, da bi bilo v teh časih to nemogoče, bi pa srečanja lahko razširili na okoli deset učencev in pet učiteljev z vsake šole. Kot pravi, pa sodelovanje ne bo omejeno zgolj na vsakoletna srečanja udeležencev, pač pa se bodo vanj na različne načine trudili vključiti tudi druge učence. Prvo srečanje v Zemunu sta tako pospremili razstavi fotografij in likovnih izdelkov učencev vseh prijateljskih šol, zemunski učenci pa so pripravili predstavitve sodelujočih krajev. »Sodelovaje bomo še razširili, želimo pa si, da bi projekt podprla tudi EU,« je povedal stražiški ravnatelj. Karavano prijateljstva bo prihodnje leto gostila Bitola, Kranj pa naj bi prišel na vrsto leta 2020.

Kot rečeno, tovrstna srečanja prinašajo nova spoznanja tudi učiteljem, ki se srečujejo s šolskimi sistemi drugih držav. »Lahko rečem, da je standard v Sloveniji zelo dober,« po srečanju v Zemunu ugotavlja Srečnik. Kot pravi, je v Sloveniji glede na število učencev še vedno precej več zaposlenih: v zemunski šoli s 1100 učenci je 75 zaposlenih (resda nimajo svoje kuhinje), medtem ko je na OŠ Stražišče (vključno s tremi podružnicami ter vrtcema v Žabnici in Besnici) tisoč otrok in 120 zaposlenih. »V Zemunu je v razredu tudi 37 otrok, pri nas je normativ največ 28 učencev, povprečje pa je 23–24. Pouk poteka v dveh izmenah, medtem ko je pri nas standard ena izmena, plače učiteljev so pod 400 evri na mesec,« je Srečnik navedel nekaj primerjav med srbskimi in slovenskimi šolami.