Župan mestne občine Borovlje Ingo Appe

Borovlje, biser pod Karavankami

Za hitro razvijajoče se mesto rečejo, da mu je Drava mati, oče pa Ljubelj.

Borovlje ali Ferlach po nemško je središče Roža/Rosental in najbolj južno avstrijsko mesto, dobrih deset kilometrov oddaljeno od državne meje s Slovenijo. Pravijo mu tudi »biser pod Karavankami«, zaradi bližine Drave pa bi mu bilo ustrezneje reči »biser med Karavankami in Dravo«. Borovlje so bile kot kraj prvič omenjene kot Vorolach okrog leta 1246, sedaj pa so z okoli štiri tisoč prebivalci sedež občine, ki se razteza na dobrih 117 kvadratnih kilometrih in v kateri zaradi goratosti in gozdnatosti živi skupno okrog osem tisoč ljudi. Boroveljska občina se lahko pohvali z okrog 3500 delovnimi mesti in trideset tisoč prenočitvami domačih in tujih gostov.

V Borovljah se prepletata preteklost in sedanjost. So mesto slavnih puškarjev, ki so bili prvič omenjeni že v 16. stoletju, fužinarjev, kovačev in drugih rokodelcev. Za boroveljske puške pravijo, da so »lovske sanje«. Občina neguje spomin na tradicijo. Boroveljski tehnični muzej z bogato lovsko in puškarsko zbirko je drugi največji tehnični muzej v Avstriji. Puškarska tradicija živi naprej. Na Višji tehnični šoli se učijo puškarji, graverji, zlatarji in drugi oblikovalci kovin iz Avstrije in drugih držav. Lani je bilo boroveljsko puškarstvo uvrščeno na avstrijski Unescov seznam kulturne dediščine.

Pomembna dejavnost je turizem. Soteska Čepa/Tschepaschlucht ali kar Šum je svetovna atrakcija, ki jo letno obišče okrog sto tisoč ljudi in je med najbolj obiskanimi naravnimi znamenitostmi na Koroškem. Poleg muzejev vabijo poleti lepo urejena in varna naravna kopališča (jezeri pri Resniku/Ressnig in pri Kožentavri/Kirschenteuer ter številne planinske poti.

Letos načrtujejo v Borovljah in okolici številne prireditve. V soboto, 7. maja, bo dan odprtih vrat v soteski Čepa. Vstop pri parkirišču bo brezplačen. Poskrbljeno bo za okrepčilo in glasbo.

V petek, 3. junija, bo na boroveljskem Glavnem trgu tradicionalna kmečka tržnica.

Velik dogodek pa se napoveduje za soboto, 27. avgusta, ko bo boroveljsko žegnanje ali Kirchtag. Ta dan bo tradicionalno srečanje občin Borovlje in Tržič na starem Ljubelju, obisk mesta pa je napovedal predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer.

Za nedeljo, 28. avgusta, je v programu Pohača festival v grajskem parku.

Kdor želi zvedeti kaj več o Borovljah in okolici ter dobiti turistično gradivo ter karte tudi v slovenščini, naj se oglasi v turistični pisarni v boroveljskem gradu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 1. junij 2021 / 10:54

Svetovni dan mleka

Kranj – Danes, v torek, je svetovni dan mleka. Po podatkih, ki so jih zbrali v statističnem uradu, se je v Sloveniji število kmetijskih gospodarstev, ki prodajajo mleko, v obdobju 2005–2019 zmanjša...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...