Župan mestne občine Borovlje Ingo Appe

Borovlje, biser pod Karavankami

Za hitro razvijajoče se mesto rečejo, da mu je Drava mati, oče pa Ljubelj.

Borovlje ali Ferlach po nemško je središče Roža/Rosental in najbolj južno avstrijsko mesto, dobrih deset kilometrov oddaljeno od državne meje s Slovenijo. Pravijo mu tudi »biser pod Karavankami«, zaradi bližine Drave pa bi mu bilo ustrezneje reči »biser med Karavankami in Dravo«. Borovlje so bile kot kraj prvič omenjene kot Vorolach okrog leta 1246, sedaj pa so z okoli štiri tisoč prebivalci sedež občine, ki se razteza na dobrih 117 kvadratnih kilometrih in v kateri zaradi goratosti in gozdnatosti živi skupno okrog osem tisoč ljudi. Boroveljska občina se lahko pohvali z okrog 3500 delovnimi mesti in trideset tisoč prenočitvami domačih in tujih gostov.

V Borovljah se prepletata preteklost in sedanjost. So mesto slavnih puškarjev, ki so bili prvič omenjeni že v 16. stoletju, fužinarjev, kovačev in drugih rokodelcev. Za boroveljske puške pravijo, da so »lovske sanje«. Občina neguje spomin na tradicijo. Boroveljski tehnični muzej z bogato lovsko in puškarsko zbirko je drugi največji tehnični muzej v Avstriji. Puškarska tradicija živi naprej. Na Višji tehnični šoli se učijo puškarji, graverji, zlatarji in drugi oblikovalci kovin iz Avstrije in drugih držav. Lani je bilo boroveljsko puškarstvo uvrščeno na avstrijski Unescov seznam kulturne dediščine.

Pomembna dejavnost je turizem. Soteska Čepa/Tschepaschlucht ali kar Šum je svetovna atrakcija, ki jo letno obišče okrog sto tisoč ljudi in je med najbolj obiskanimi naravnimi znamenitostmi na Koroškem. Poleg muzejev vabijo poleti lepo urejena in varna naravna kopališča (jezeri pri Resniku/Ressnig in pri Kožentavri/Kirschenteuer ter številne planinske poti.

Letos načrtujejo v Borovljah in okolici številne prireditve. V soboto, 7. maja, bo dan odprtih vrat v soteski Čepa. Vstop pri parkirišču bo brezplačen. Poskrbljeno bo za okrepčilo in glasbo.

V petek, 3. junija, bo na boroveljskem Glavnem trgu tradicionalna kmečka tržnica.

Velik dogodek pa se napoveduje za soboto, 27. avgusta, ko bo boroveljsko žegnanje ali Kirchtag. Ta dan bo tradicionalno srečanje občin Borovlje in Tržič na starem Ljubelju, obisk mesta pa je napovedal predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer.

Za nedeljo, 28. avgusta, je v programu Pohača festival v grajskem parku.

Kdor želi zvedeti kaj več o Borovljah in okolici ter dobiti turistično gradivo ter karte tudi v slovenščini, naj se oglasi v turistični pisarni v boroveljskem gradu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 26. januar 2018 / 16:09

Mojster prevar v politiki iskren

Toni Mežan oziroma čarodej Toni že polna tri desetletja s svojimi zabavnimi čarovniškimi triki navdušuje tako otroke kot njihove odrasle spremljevalce. Tridesetletnico delovanja je minulo nedeljo praz...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...