V ozvezdju »petdeseterčka«

Pred dnevi je prvo polovico let praznovala Svetlana Draksler. Je kot rožica, lahko brez dvoma zapišemo.

Odločila sem se, da ne bo klasična 'fešta', ampak prijetno nedeljsko kosilo s pravim namenom,« je povabilo na praznovanje okroglega življenjskega jubileja pojasnila Svetlana Draksler, sicer Nakelčanka, ki pa že skoraj polovico življenja živi v Drulovki. Kakopak primožena. Svoj prestop v drugo polovico življenja je proslavila v krogu najbližjih – sorodnikov, sodelavcev, prijateljev in znancev: Svetlanina družina, mož Mirko, mlada dva Drakslerja Martin in Urška s še nekaj prijateljske mladosti, starša Branka in Andrej, brat Darko z družino, Kožuhova žlahta skupaj z mamimo teto, pa tudi drulovški sosedje in dolgoletni prijatelji iz različnih logov, nekdanji sodelavci z brniškega letališča, plesna družba iz časov savske folklore in še kdo ...

Dobro vzdušje v ta pravi družbi, množico nasmehov in dobre volje ter številne iskrene čestitke slavljenki je uvodoma obogatil pevski nastop Jošta Drakslerja z zimzelenimi Ne čakaj na maj, Zemlja pleše in Dan ljubezni. O seveda so pritekle solzice, tiste ta lepe, značilne Svetlanine, ko ji kaj seže v srce. No, ostali 'pevci' smo zmogli tudi tradicionalno vse najboljše za teeee ... Svetlana se je kasneje morala izkazati tudi v še poznavanju letališkega dela, čeprav je že trinajst let zaposlena v kranjski občinski upravi. Njeni nekdanji sodelavci so jo nagradili s pokalom in bi jo z veseljem vzeli nazaj, je bilo slišati.

Svetlano Draksler vsi poznamo kot prijetno osebo, na katero vedno lahko računaš, je človek, ki zna poslušati in tudi povedati. Kot stevardesa je bila vedno 'prizemljena', trdno na tleh je tudi v razmišljanju, kar je dandanašnji pomembna kvaliteta, predvsem če si zaposlen v občinski upravi. Še veliko srečnih solzic iz srca ti želimo, Svetlana, in kar najboljše počutje v ozvezdju »petdese­terčka«.