S Francijem Petkom v Planico

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 20. maj 2015 / 12:41

Zadnji Glasov izlet je s svojo družbo, zanimivo pripovedjo in odgovori na vprašanja popestril nekdanji smučarski skakalec Franci Petek. Čeprav je Franci doktoriral iz geografije, se je po naključju srečal s pedagogiko montessori, ki ga je popolnoma prevzela.

Glasovci smo se najprej ustavili v Radovljici, kjer se nam je pridružil Franci Petek, ki nam je najprej predstavil vrtec, v katerem delajo po metodi monte­ssori. Zaključek simpatičnega ogleda so od tri- do šestletni otroci popestrili še s pesmijo.

Pot smo nadaljevali v Planico, med vožnjo izvedeli marsikaj o Franciju, o njegovi ljubezni do smučarskih skokov, čeprav je kot otrok celo gojil željo, da bi bil glasbenik. Zimo je imel rad, kljub temu da ga je vedno zeblo v prste, se je pošalil. Izvedeli smo, da je bil in je tudi strasten jadralec, z 'minikanko', posebnim projektom, pa poskuša pripeljati Planico v vsako slovensko vas – in to dobesedno.

Metodo montessori je v prvi polovici prejšnjega stoletja uveljavila italijanska zdravnica in pedagoginja Maria Montessori in temelji na programih, ki otrokom pomagajo na naraven in neprisiljen način razvijati samostojnost, koncentracijo, občutek za red, odgovornost, čut, spoštovanje do drugih, pa tudi veselje do učenja. Radovljiški vrtec je tako v tem pogledu svojevrsten.

Franci nam je predstavil še Planico, kjer je trenutno hrup delovnih strojev precejšen. Ko bodo z deli zaključili, bomo Slovenci imeli moderen nordijski oziroma skakalno-tekaški center. Je pa že sedaj zanimiv tujcem, čeprav še ni dokončan. Izvedeli smo tudi, kje so opuščene skakalnice, zakaj so izbrali Planico za postavitev prve skakalnice in kakšna je razlika med letalnico in skakalnico: letalnica omogoča skoke, daljše od sto osemdeset metrov. Precej je bilo izletnikov, ki so Planico prvič videli brez snega, in kar nekaj takih, ki so jo sploh prvič obiskali. Pristnega navdušenja ni manjkalo.

Franci nas je pospremil še do priljubljenega naravnega rezervata Zelenci, umirjenega koščka narave s kristalno čisto vodo. Naprej smo pot nadaljevali sami.

Sledilo je kosilo v znani kranjskogorski Gostilni Pri Martinu, kjer nas je sprejela nasmejana Darja Hrovat z ekipo, popoldne pa smo 'skočili' še do Italije, kjer smo obiskali Belopeška oziroma Fužinska oziroma Mangartska jezera – slednje ime je vedno bolj uveljavljeno. Gre v bistvu za dve jezeri, ki ležita v Mangartski dolini v bližini Trbiža in v sončnem vremenu obiskovalcem nudita izjemen razgled na okolico. Priljubljeni sta pri kolesarjih, mi smo si ogledali okolico prvega, z mogočno goro in sončnim vremenom pa je jezero naredilo vtis tudi na naše izletnike.