Sam nikoli ne uspeš
Karkoli počneš in če to hočeš dobro početi, potrebuješ ljudi, ki ti bodo stali ob strani, ki ti bodo pomagali. Vsi ti ljudje morajo enako razmišljati kot ti, pravi Vinko Poklukar, legendarni trener med smučarskimi tekači, zdaj tudi predsednik Smučarsko tekaškega kluba Bled.
O takih, kot je Vinko Poklukar, se pišejo knjige in je zato v en sam članek težko spraviti že samo delček njegove osebne in poslovne življenjske poti. Doma iz Gorij, star 55 let, dela kot predmetni učitelj telesne vzgoje v Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu. V prostem času je predsednik in trener v smučarko tekaškem klubu Bled. Vinko je v smučarskih tekih že 44 let, in kot kaže, ga tudi zdravstvene težave ne bodo ločile od smučin.
Biti predsednik kluba, ki je zadnja štiri leta najboljši v državi, pa je silno zahtevno in odgovorno delo. Trenutno mora klub skrbeti za 45 tekmovalk in tekmovalcev, kar je zelo težko v teh za šport skoraj nemogočih časih. V ženski A-reprezentanci so kar tri tekmovalke, ki so članice STK Bled. Vseh reprezentantov v vseh starostnih kategorijah pa imajo kar dvanajst. Nepremagljivi so zaradi dobre organizacije, dobrega vodstva in velikega števila prostovoljcev, ki so pripravljeni svoj prosti čas porabiti za dobro kluba. Letos so ostali brez glavnega pokrovitelja, zato je vse breme padlo na pleča vodstva kluba in seveda staršev tekmovalcev, brez katerih pa klub tako ali tako ne bi mogel delovati niti eno sezono. Vinko Poklukar najraje ne bi govoril o sebi, ampak o ljudeh, brez katerih bi ne bilo smučarskega teka na Bledu in brez katerih ne bi bili najboljši v državi. Govori o starših, ki z neverjetno voljo pomagajo svojim otrokom.
V naši rubriki Iz ozadja bi se ne smeli znajti samo predsedniki, direktorji in trenerji, ampak tudi taki, kot so na primer Ivan Piber, ki je oče enega od dečkov tekmovalcev v klubu; včasih je bil vrhunski tekač, zdaj pa na vsaki tekmi pomaga namazati tudi po petdeset parov smuči. Igor Justin, dr. Janez Poklukar in dr. Leopold Zonik skrbijo za zdravje naših tekačev. Filip Kalan, eden od najboljših trenerjev smučarjev tekačev v državi, in Anže Blažič, ki je ves predan najmlajšim v klubu in zopet in še enkrat, vsi starši, ki finančno in z prostovoljnim delom podpirajo klub in vse, ki so vpleteni vanj, ter še cel seznam ljudi, ki so kakorkoli povezani s klubom, pravi Vinko Poklukar. To, da je bil do tridesetega leta vrhunski tekmovalec, tudi državni prvak v kraljevski smučarsko tekaški disciplini, klasiki na 50 kilometrov, ter večkratni državni prvak v štafetnih tekih, ni več pomembno. Pravi, da je to minilo, ni pa minila ljubezen do smučarskega teka. Ta najbrž ne bo minila nikoli, čeprav pove nekaj pikrih o ljudeh, ki so se v smučariji znašli zgolj zaradi zaslužka, ne zaradi ljubezni do nje.
Najraje govori o užitkih, ki jih ponuja delo trenerja. Ni ga čez občutek, ko tvoj varovanec raste pred tvojimi očmi od popolnega začetnika pa vse do medalj na največjih tekmovanjih. Ti občutki odtehtajo vsa odrekanja, ki so nujna, če nisi profesionalec, če to delaš poleg redne službe. Vse trpljenje gre v pozabo isti trenutek, ko zagleda veselje mladih ljudi in veselje njihovih staršev. Delo predsednika kluba pa je nujno »zlo«, ki se ga moraš lotiti, če ti ljudje zaupajo in če hočeš stvari spremeniti na bolje. Bled je smučarski tek vzel za svojo športno disciplino in vsako leto več mladih se odloči za ta zelo naporen šport, vendar se nihče ne trka po prsih, čeprav bi ne bilo nič narobe, dodaja Vinko, ker je včasih res naporno spraviti skozi celo sezono, ne da bi pridelali finančni minus. Kot predsednik kluba je odgovoren za njegovo delovanje. Znano je, da si že petnajst let prizadevajo za organizacijo dobrodelnega koncerta na Bledu, da za dodatni zaslužek vsi člani kluba pomagajo pogozdovati gozdove v okolici, da tudi starši iščejo morebitne vlagatelje, ki prepoznajo koristnost športa med mladimi.
Vinko Poklukar je človek iz ozadja. Ampak kot pravi, moraš biti kot predmetni učitelj športne vzgoje, predsednik in trener v smučarsko tekaškem klubu Bled tudi v ospredju, ker to od tebe pričakujejo vsi, ki hočejo napredovati.