Sporočilo parade
Na dan zmage (9. maja) je bila v Moskvi največja vojaška parada vseh časov. Če bi me vprašali, katero je bilo njeno glavno sporočilo, bi izpostavil očitno dejstvo, da nastaja novo zavezništvo med Rusijo in Kitajsko. To pa utegne uspešno kljubovati unipolarnemu svetu, ki ga vodijo ZDA. Nastal je po zlomu bipolarnega sveta okrog leta 1990, ko se je Sovjetska zveza umaknila iz tekme z Zahodom in nato razpadla na več držav. Rusija kot njen glavni dedič je odtlej igrala drugotno vlogo, v zavezništvu s Kitajsko pa se bodoča vloga obeh držav pokaže v novi luči.
Gornje sporočilo sega po eni strani v zgodovino, po drugi v prihodnost. Skupen nastop obeh predsednikov in sodelovanje kitajskih enot na paradi v Moskvi je razkril zgodovinsko dejstvo, ki ga v Evropi nismo poznali ali pa smo ga prezrli. Gre za veliko vojno med Japonsko in Kitajsko, ki je trajala kar osem let (1937–1945). Ta vojna je pomembna zato, ker je bila na kitajska bojišča vezana večina japonske kopenske vojske in se ta zato ni mogla podati v napad na SZ. Sloviti sovjetski vohun Richard Sorge je Stalinu jeseni 1941, ko je bila Rdeča armada pred popolnim porazom, sporočil, da japonskega napada ni pričakovati – ta se je tedaj osredotočil na Pearl Harbour. Zato je lahko Stalin v veliki logistični operaciji razmeroma hitro premestil okrog pol milijona sovjetskih vojakov (18 divizij, 1700 tankov in 1500 letal) z Daljnega vzhoda na bojišče pred Moskvo, ki je bila pred padcem. Del teh enot se je v Moskvi izkrcal z vlakov in marširal čez Rdeči trg naravnost na bojišče. Vojaki so mimo tribune, na kateri je bilo sovjetsko vodstvo s Stalinom na čelu, paradirali z bojnim strelivom v ceveh in vodilni tovariši niso bili povsem prepričani, da ne bi kdo od vojakov streljal tudi nanje. Kakorkoli že: prav ta vojska je v zavezništvu z zimo ustavila nemški napad na Moskvo in se pripravila na bolj uspešno obrambo v naslednjem letu, ki je dosegla svoj vrhunec v bitki za Stalingrad, ta pa velja za glavno prelomnico v drugi svetovni vojni …
Takšna je zgodovinska plat rusko-kitajskega zavezništva. Kaj pa aktualna? Ta je »geostrateška«, izkazuje pa se na gospodarskem, vojaškem in političnem področju. Kitajska rabi ruske surovine iz Sibirije (nafta, zemeljski plin, razne rude, les …), kupuje tudi rusko orožje. Ruska vojska ima po eni strani še vedno v rabi strateške bombnike iz časov hladne vojne (fosilni bombnik Tu-95 leti že od davnega leta 1952), po drugi so v Moskvi pokazali izdelke, ki so »čudo tehnike«; tak je novi, delno robotizirani tank T-14, velja za neuničljivega … Veliko novega se obeta v prometnih povezavah; čez Rusijo bo potekala »nova svilna pot«, avtocesta in hitra železnica, ki bo povezala Kitajsko in Evropo, financirala in zgradila jo bo Kitajska …
To so dolgoročna sporočila. Kratkoročno sporočilo parade pa je v tem, da Rusija ne bo klonila pred novimi pritiski Zahoda. Glavno področje, na katerem so se interesi obeh strani prekrižali, je seveda v Ukrajini. Ta je bila doslej vedno v ruski interesni sferi, zahodni kapital jo vidi kot svojo novo kolonijo. Ukrajina bo še naprej glavni pokazatelj razmerja med Zahodom in novim rusko-kitajskim blokom na Vzhodu. Moskovska parada sporoča, da vojaška rešitev ni mogoča. Bolj verjetna je delitev Ukrajine. Po njej bodo ponovno v ospredju ekonomski interesi. Poskus, da bi Rusijo spravili na kolena z bojkotom, očitno ni uspel. V interesu večine je, da bi zmagala pamet. Ta pa ni vedno v soglasju z interesi jastrebov in kapitala.