
Obletnica Avstrijske državne pogodbe
Sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe je bila bivša Jugoslavija, Slovenija pa svojega nasledstva ni uveljavila, čeprav je bilo vloženih že nekaj zahtev po tako imenovani notifikaciji. Zadnjo je v državni zbor minuli teden vložila skupina slovenskih politikov in znanstvenikov s prvopodpisanima dr. Francetom Bučarjem in dr. Ivanom Kristanom. Notifikacija je zanje del slovenske državnosti.
V petek je minilo 60 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, za katero zgodovinar, koroški Slovenec dr. Teodor Domej pravi, da je rojstni list sedanje Avstrije. Z državno pogodbo, ki so jo 15. maja leta 1955 podpisali zunanji ministri Sovjetske zveze Molotov, Združenih držav Amerike Dulles, Francije Pinay, Velike Britanije Mac Millan in Avstrije Leopold Figl, je nastala sedanja Republika Avstrija. Pogodba je začela veljati 27. julija istega leta, 26. oktobra pa je avstrijsko ozemlje zapustil zadnji okupacijski vojak. O ponovni vzpostavitvi avstrijske države so govorili že v Moskvi oktobra leta 1943 in to zapisali tudi v deklaracijo. Po koncu druge svetovne vojne so pogajanja o novi Avstriji trajala kar sedem let. Jugoslavija je zahtevala zase Koroško vključno s Celovcem, vendar je bila zavrnjena. Sovjetska zveza, ki se je v tem času zapletla v spor z Jugoslavijo, je bila za jugoslovanske zahteve gluha. Z ustanovitvijo nove nevtralne avstrijske republike je del slovenskega ozemlja in življa znova ostal izven meja Jugoslavije oziroma Slovenije.
Koroški Slovenci bi se, če bi se kolesa zgodovine vrtela v smer, ki jim je bila obljubljena, jubileja državne pogodbe lahko veselili. Pa se ne pretirano, saj njihove pravice, zapisane v 7. in v še nekaterih drugih členih pogodbe, niso uresničene, ne pri javni rabi slovenščine in njenem priznanju kot uradnega jezika na dvojezičnem ozemlju, ne pri dvojezičnem šolstvu in topografiji in ne pri medijih ter delovanju organizacij. Slovenci se morajo zanje po toliko letih še boriti. Avstrijska država bi bila dolžna prepovedati ali vsaj utišati organizacije, ki so še leta nazaj slavile nacizem in netile sovraštvo do vsega, kar je bilo slovenskega. Čeprav je bila sedanja Avstrija pred šestdesetimi leti ustanovljena tudi zaradi upora proti nacizmu, v katerem so sodelovali le Slovenci, sta bila odgovornost in spoštovanje do Slovencev hitro pozabljena. Leta in leta so morala miniti, da je dala Republika Avstrija slovenskim borcem zoper nacizem zaslužena priznanja. Zato je Avstrijska državna pogodba, podpisana pred šestdesetimi leti, še zelo aktualna in bodo morali Slovenci na Koroškem oblast še naprej opominjati, kaj jim dolguje.