Dr. Valentin Inzko in dr. Marjan Šturm na nedavni celovški slovesnosti v spomin na konec vojne, ki koroškim Slovencem ni prinesel svobode in enakopravnosti.

Obletnica Avstrijske državne pogodbe

Sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe je bila bivša Jugoslavija, Slovenija pa svojega nasledstva ni uveljavila, čeprav je bilo vloženih že nekaj zahtev po tako imenovani notifikaciji. Zadnjo je v državni zbor minuli teden vložila skupina slovenskih politikov in znanstvenikov s prvopodpisanima dr. Francetom Bučarjem in dr. Ivanom Kristanom. Notifikacija je zanje del slovenske državnosti.

V petek je minilo 60 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, za katero zgodovinar, koroški Slovenec dr. Teodor Domej pravi, da je rojstni list sedanje Avstrije. Z državno pogodbo, ki so jo 15. maja leta 1955 podpisali zunanji ministri Sovjetske zveze Molotov, Združenih držav Amerike Dulles, Francije Pinay, Velike Britanije Mac Millan in Avstrije Leopold Figl, je nastala sedanja Republika Avstrija. Pogodba je začela veljati 27. julija istega leta, 26. oktobra pa je avstrijsko ozemlje zapustil zadnji okupacijski vojak. O ponovni vzpostavitvi avstrijske države so govorili že v Moskvi oktobra leta 1943 in to zapisali tudi v deklaracijo. Po koncu druge svetovne vojne so pogajanja o novi Avstriji trajala kar sedem let. Jugoslavija je zahtevala zase Koroško vključno s Celovcem, vendar je bila zavrnjena. Sovjetska zveza, ki se je v tem času zapletla v spor z Jugoslavijo, je bila za jugoslovanske zahteve gluha. Z ustanovitvijo nove nevtralne avstrijske republike je del slovenskega ozemlja in življa znova ostal izven meja Jugoslavije oziroma Slovenije.

Koroški Slovenci bi se, če bi se kolesa zgodovine vrtela v smer, ki jim je bila obljubljena, jubileja državne pogodbe lahko veselili. Pa se ne pretirano, saj njihove pravice, zapisane v 7. in v še nekaterih drugih členih pogodbe, niso uresničene, ne pri javni rabi slovenščine in njenem priznanju kot uradnega jezika na dvojezičnem ozemlju, ne pri dvojezičnem šolstvu in topografiji in ne pri medijih ter delovanju organizacij. Slovenci se morajo zanje po toliko letih še boriti. Avstrijska država bi bila dolžna prepovedati ali vsaj utišati organizacije, ki so še leta nazaj slavile nacizem in netile sovraštvo do vsega, kar je bilo slovenskega. Čeprav je bila sedanja Avstrija pred šestdesetimi leti ustanovljena tudi zaradi upora proti nacizmu, v katerem so sodelovali le Slovenci, sta bila odgovornost in spoštovanje do Slovencev hitro pozabljena. Leta in leta so morala miniti, da je dala Republika Avstrija slovenskim borcem zoper nacizem zaslužena priznanja. Zato je Avstrijska državna pogodba, podpisana pred šestdesetimi leti, še zelo aktualna in bodo morali Slovenci na Koroškem oblast še naprej opominjati, kaj jim dolguje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / petek, 31. december 2021 / 16:00

Nova direktorica ZD Jesenice

Prvega januarja bo vodenje Zdravstvenega doma Jesenice prevzela Maja Robič, specialistka družinske medicine, ki dela kot domska zdravnica v jeseniškem domu starejših. Dosedanji direktor Saša Letonja s...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Na Bledu spet Alpski večer

Na največji prireditvi narodnozabavne glasbe v Sloveniji bo v živo igralo in pelo blizu dvajset ansamblov.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Panterjeve šape

Desa Muck je spisala nov roman, znani hujšajo na očeh slovenske javnosti, brez razburljivih in sladk(orn)ih telenovel pač ne gre. Hrvatje stavijo na Umag, avstrijski Štajerci pa na panterjeve šape.

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem, da sem odkrila v svojem stanovanju še ena vrata, prostor, ki je spominjal na dodaten WC. Ko sem odprla vrata, je bila v njem dejanska WC-školjka, vendar vse polno neke golazni,...

Kultura / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Izgnani z domov

V Kosovi graščini na Jesenicah je na ogled pretresljiva razstava z naslovom Izgnani z domov 1941-1945, ki obuja spomine Gorenjcev, ki so bili v času druge svetovne vojne izgnani v taborišča v Nemčiji,...

Prosti čas / ponedeljek, 10. maj 2010 / 07:00

Recesija in Barbika

Morda so se po vzoru Kalamarov in Žlindre našli Langa in Zreška pomlad. Združila naj bi jih recesija, lahko pa tudi Joževa poroka. Znani kantavtor Zoran Predin pa se je odločil, da nam zapoje nekaj sv...