Vsako leto več

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / / 13:23

Ko sem pred osmimi leti na tej strani začel pisati o rekreaciji, športni, taki in drugačni (tudi o pivski), sem velikokrat omenjal tekače, ki so postali številnejši od pohodnikov. Na Gorenjskem so pohodniki po naši statistiki izgubili primat. Zdaj vodijo tekači, na tretjem mestu so kolesarji. Nič hudega. Temu pravim, da so pohodniki stekli, »kavčarji« pa še niso vstali. Tu pride do razlike. Evolucija športnega rekreativca gre nekako takole: s kavča gre najprej v gojzarje, ko ti postanejo pretežki, se preobujejo v tekaške copate, kot ti postanejo prepočasni, gredo na kolo, in ko s kolesom ne morejo še dlje ... gredo na motor. Opaziti je, da motociklistična rekreacija na Gorenjskem postaja ena od najhitreje rastočih v državi. Iz tega bi se dalo zaključiti, da nikjer v Sloveniji ljudje ne migajo tako zavzeto kot ravno na naši strani Alp in Karavank. Ne vem, ali je za to zaslužen Gorenjski glas, vem pa, da nam vsi, ki se pridejo k nam rekreirat, kar malce zavidajo, ko vidijo, da vsi na vseh koncih »migajo«.

Tekači so vendarle svoja kategorija. Pred osmimi leti sem začel redno opozarjati na obdobje, ko tekači pridejo na plan. To obdobje se je začelo prvega septembra in končalo z Ljubljanskim maratonom. Vsak dan se v službo peljem mimo posestva Brdo. Okoli njega je eden od najbolj popularnih tekaških krogov na Kranjskem. Od septembra do »Lublanca« je bilo vsako pozno popoldne opaziti polno parkirišče vozil in zato tudi mravljišče tekačev ob žici. Vsi so tekli, vsi so nabirali kondicijo za Ljubljanski maraton. Ko je ta minil, si zopet lahko normalno parkiral ob Brdu. Danes je precej drugače. Pred slabimi petimi leti smo bili prepričani temu, da je rekreacijski tek doživel svoj vrhunec, in ko smo začeli ugibati, kdaj bo šla krivulja navzdol, smo morali presenečeno ugotoviti, da se je obrnila navzgor! To se še nikoli prej ni zgodilo. Vsi opazovalci smo se tako močno zmotili, da smo potrebovali nekaj časa, da smo si prikimali, dvignili palec in priznali, da je to super! Prav vsaka množična tekaška prireditev vsako leto zbere več tekačev. Da ne omenjamo Ljubljanskega maratona, ki presega prav vsa pričakovanja tako organizatorjev kot opazovalcev. Ne bom razpravljal ali ugibal, kdaj se bo krivulja res obrnila navzdol, ampak bom raje spisal hvalospev, ki pravi, da je to najboljše, kar se lahko zgodi povprečnemu, zdravemu človeku. Ni pomembno, na kak način se gibamo, pomembno je, da se, in dlje, ko se bomo, lažje bomo živeli. Tu pa sledi opozorilo! Poudarek je na »dlje« in namerno nisem napisal »bolj«, ker med tema dvema besedicama ogromna razlika. Dlje pomeni zdravo in pametno, bolj pa sili v odvisnost, iz katere se je ravno tako težko izkopati kot iz vsake druge. In nobena odvisnost ni zdrava, to pa smo že večkrat obdelali, kajne?