
Ob dnevu zmage 2015
Prav v teh dneh mineva 70 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. Ta obletnica spodbuja številne razprave, v katerih se zdi, da se vojna sploh ni končala, vsaj v duhovih ne. Na bojnem polju se k sreči je.
Se je vojna sploh končala?
Kdaj in kako se je končala druga svetovna vojna v Evropi? Berlin je padel že 2. maja, osvojila ga je Rdeča armada. Nemška vojska pa se je brezpogojno predala 7. maja. Splošno kapitulacijo je podpisala v štabu ameriškega generala Dwighta Eisenhowerja v francoskem mestu Reims, v imenu Hitlerjevega naslednika admirala Karla Dönitza jo je podpisal nemški general Alfred Jodl. Sovjetska zveza pa je zahtevala, da morajo pri podpisu prisostvovati tudi predstavniki Rdeče armade; zato so kapitulacijo 8. maja podpisali še v sovjetskem vrhovnem poveljstvu v Karlshorstu pri Berlinu. Zato si še danes niso edini, katerega dne je nastopil konec vojne v Evropi. Britanci so za uradni datum izbrali 7. maj, Američani so predlagali 8. maj, Sovjeti pa so si izbrali 9. maj – v času podpisa nemške kapitulacije v Berlinu 8. maja zvečer je bil v Moskvi že 9. maj … Britanski premier Churchill je kapitulacijo nemških sil 8. maja razglasil tudi po radiu. Rekoč: »Danes bomo morda mislili predvsem nase. Jutri bomo izkazali posebno spoštovanje našim ruskim tovarišem, katerih junaštvo na bojišču je bilo eden največjih prispevkov k zmagi … Lahko si dovolimo kratek čas veselja, a ne pozabimo niti za trenutek napora in truda, ki je še pred nami.« Na drugi strani Atlantika je predsednik ZDA Harry Truman navsezgodaj zjutraj nagovoril Američane: »General Eisenhower me je obvestil, da so se nemške sile brezpogojno vdale. Zastave svobode vihrajo po vsej Evropi ... Za to zmago se zahvaljujemo Previdnosti, ki nas je varovala v temnih dneh težav. Naše veselje je trezno in umirjeno zaradi velikih žrtev, ki smo jih plačali, da smo se znebili Hitlerja in njegove zlobne tolpe.« Kako pa je bilo v tistih dneh na Slovenskem? Kljub vdaji nemške armadne skupine E, 9. maja 1945 v Topolšici, so se spopadi nadaljevali do 15. maja 1945 in to so bili zadnji boji te vojne v Evropi. Veselje zmagovalcev je bilo neizmerno, gorje poražencev se je šele prav začelo. Japonska se je predala 15. avgusta 1945, po atomskem napadu na mesti Hirošima in Nagasaki. – In ne nazadnje: koliko ljudi je moralo umreti v največji vojni vseh časov, v letih 1939–1945? Natančnega števila vseh žrtev 2. svetovne vojne ne poznamo, po splošni oceni pa je umrlo okoli 60 milijonov ljudi – približno 20 milijonov vojakov in 40 milijonov civilistov. Največji krvni davek je plačala Sovjetska zveza: umrlo je 13,6 milijona vojakov, 7,7 milijona civilistov, skupaj 21,3 milijona ljudi. Nadaljevanje je znano: po skupni zmagi sta glavni zmagovalki, SZ in ZDA, postali tekmici in sovražnici, pomirili sta se šele okrog leta 1989. A zdaj so odnosi med njima zaradi Ukrajine spet napeti, ZDA in njene zaveznice v Natu bodo bojkotirale veliko parado ob 70-letnici zmage v Moskvi. Kot da bi druga svetovna vojna v nekaterih ozirih še trajala …
Bo Nemčija plačala?
Nemški predsednik Joachim Gauck, čigar vloga je predvsem ceremonialna, a ima veliko moralno veljavo, je ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacionalsocializma za Süddeutsche Zeitung izjavil: »Mi nismo zgolj to, kar smo danes, ampak smo tudi potomci tistih, ki so v drugi svetovni vojni pustili sled opustošenja v Evropi – med drugim v Grčiji, o čemer sramotno dolgo nismo vedeli … Prav je, da država, ki se zaveda zgodovine, tako kot naša, razmisli, katere možnosti glede odškodnin bi bile mogoče.« Grška vlada ocenjuje, da ji Nemčija dolguje več kot 278 milijard evrov! Berlin pa trdi, da se je vprašanje odškodnine rešilo leta 1990, ko sta dotlej razdeljeni Nemčiji z zavezniki iz druge svetovne vojne podpisali pogodbo, s katero so uradno končali vojno. In prav s to pogodbo naj bi preprečili tudi morebitne prihodnje zahteve po vojni odškodnini. – Kaj na to poreče naša vlada? Če sploh kaj?
Še bo tekmoval
Dodajmo še eno spodbudno izjavo. »Ko sem bil star 40, sem se odločil, da bom končal pri 50 letih. Toda zdaj se Saporo, moj rojstni kraj, poteguje za igre leta 2026. Takrat bom star skoraj 54, toda to je prevelika priložnost, ki je ne smem zamuditi. Moj trenutni cilj je, da osvojim zlato medaljo na olimpijskih igrah v Pjongčangu. To bi rad dosegel pred mojo družino. Dobri rezultati v mednarodnih tekmovanjih, poudarjanje, da sem iz Sapora, vse to lahko pomaga, da Saporo gosti igre 2026. Če Saporo ne bo gostil iger, se bom upokojil, ko bom star 50.« Tako razmišlja legendarni japonski skakalec Noriaki Kasai, ki bo letos dopolnil 43 let, v minuli sezoni pa se je uspešno kosal z mlajšimi v svetovni eliti.