Odškodnine, ki še kar čakajo

Slovenski finančni minister Dušan Mramor februarja letos, ko je prišel v Bruselj na sestanek evroskupine, do Grčije in njene vlade ni bil čisto nič prijazen. Očital jim je, da so pri iskanju kompromisa šli samo do nekaj velikih držav, Slovenijo pa enostavno zaobšli. Med drugim je tedaj dejal: »Pri takšni izpostavljenosti, kot jo ima Slovenija do Grčije, pri takšni solidarnosti, kot smo jo nudili, je Grčija sporočila, da namerava povečevati pokojnine, poviševati plače, zaposlovati v javnem sektorju in zahtevati dodatno zmanjševanje obveznosti do Slovenije, medtem ko v Sloveniji znižujemo plače in varčujemo na vseh področjih.«

Minister Mramor je potem nadaljeval, da bo Slovenija vztrajala pri tem, da Grčija poravna svoje obveznosti in nadaljuje strukturne reforme. Minister pa s svojo ostrino ni nič govoril o tem, da smo s tistim našim grškim posojilom v višini 1,2 milijarde evrov v bistvu reševali posojila bank, med njimi predvsem nemških.

Naši politiki so v Evropi neverjetno junaški, kadar je treba udarjati po državah v krizi, in izjemno poslušni do tistih navzgor, ki v bistvu kreirajo evropsko politiko. Slovenija se s tem še naprej kaže v svoji majhnosti, saj ji ne pade na misel, da bi se recimo v Evropi predstavljala kot ena nekoč najbolj naprednih delov socialističnega sveta, ki je tudi znotraj Jugoslavije uveljavil velik del avtonomije in stikov z razvitim kapitalističnim delom Evrope. Še posebej Nemčija je bila od nekdaj naš pomemben gospodarski partner. Navsezadnje smo vsaj z Avseniki pomembno vplivali na njihovo kulturo.

Grčija ima v evropski zgodovini in kulturi precej pomembnejšo vlogo od Nemčije. V tej državi so nekoč izumili matematiko, s pomočjo katere jim zdaj natančni Nemci računajo njihove dolgove, da o drugih izumih, kot so filozofija, demokracija, država itd. niti ne govorimo. Slovence z Grki v odnosu do Nemčije druži nekaj izredno pomembnega. Od vseh držav, ki so jih Nemci okupirali v drugi svetovni vojni, namreč samo Grčiji in Sloveniji niso izplačali vojne odškodnine. Slovenija je pripadala Jugoslaviji, tej pa je bilo po pariškem sporazumu 24. januarja 1946 za vojno škodo, ki ji jo je povzročila Nemčija, priznano 36 milijard dolarjev odškodnine. Tega denarja Jugoslavija ni dobila, saj z Nemčijo nikoli ni sklenila mirovne pogodbe. Rešitve problema se ni lotila tudi nobena od vlad v samostojni Sloveniji, čeprav jih na to vsa leta opozarjajo vsaj člani Društva izgnancev Slovenije 1941–1945. Leta 1994 je državni zbor vlado celo pozval, naj pripravi celovito oceno vojne škode in pripravi zahtevek Slovenije do Nemčije, Italije in Madžarske ter z njimi nadaljuje pogajanja za plačilo vojne odškodnine, a tega sklepa do danes ni realizirala nobena vlada.

Ker naj bi po sukcesijski delitvi Sloveniji pripadlo 16 odstotkov skupnih terjatev, bi iz naslova vojne škode lahko dobili 3,5 milijarde evrov. Grki v svojih pogajanjih z Nemci ves čas izpostavljajo, da je treba najprej poplačati zgodovinske račune, potem pa današnje.