Veliki malček

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / torek, 28. april 2015 / 10:07

Monticello (1362 m) – Vrh s skromno višino, ki s svojo lego in obliko nagradi z lepim razgledom na neznano-znane Karnijske Alpe. Malček med samimi visokimi.

Visokogorje leži še pod globokim snegom in ko sem razmišljala, kam bi se odpravila, sem si zaželela obiska Karnijskih Alp, kakšnega od mnogih nižjih hribov, ki tvorijo to čudovito gorsko verigo. Za cilj sem si izbrala Monticello, 1362 m visok »kucelj« nad mestom Možac/Moggio Udinese.

Preko Rateč se zapeljemo v Trbiž in nadaljujemo po stari cesti proti Udinam. Peljemo se skozi Tabljo/Pontebbo in po približno 20 kilome­trih smo v kraju Možac/Moggio Udinese. Zavijemo z glavne ceste v center mesta in se zapeljemo v Alto Moggio, kjer parkiramo na križišču ulic oz. cest Arrabia in Cjavecis. Ob parkirišču je tudi informacijska tabla, ki nas usmeri. Po glavni cesti se sprehodimo do vznožja hriba – morda ne bo narobe, če koga vprašamo za smer, ker ni nikjer nobenih oznak –, ki ga označuje smerokaz št. 421. Pot vzpona poteka po t. i. planinski poti, ki je urejena tudi za gorske kolesarje. V spod­njem delu je pot še delno betonirana in se nekajkrat v okljukih precej strmo dvigne, malce višje pa smo na mehki, zložni stezi, ki počasi pridobiva na višini. Pot je res lepo speljana. Ko hodiš, skoraj nimaš občutka pridobivanja višine, no, če bi kolesaril, je občutek sicer drugačen. Ko dosežemo višino 926 m, smo na čudoviti razgledni točki, kjer stoji osamljeno drevo s klopjo. Odpre se nam razgled na osamljene karnijske vasice visoko v hribih. S hojo nadaljujemo do sedla La Forca, kjer je manjša kapelica. Ob kapelici v hrib zagrize pot proti Monticellu, št. 421. Nekaj korakov je dokaj strmih, nato pa pot v okljukih pridobiva na višini. Hoja je še vedno udobna, ni čudno, da bomo za vzpon potrebovali 2 uri in 30 minut. Pot daje občutek, da se ves čas drži pobočja, kot da bi ga obkrožili. Ko dosežemo smerokaz, ki nas usmeri levo, smo že dokaj blizu vrha. Dokaj! Sprehodimo se na drugo stran grebena, kjer nas smerokaz opozori, da imamo možnost krožne poti. Zavijemo desno, strmo, na greben Betulle. Sem in tja izpostavljen greben nas kot skalni pomol vodi proti vrhu. Vmes malce izgubimo na višini, ki pa jo nato spet pridobimo, hodimo pa skoraj po drevoredu brezovega drevja. Na vrhu Monticella nas pričaka križ z vpisno knjižico in žigom. In nagrada; čudovit razgled v krogu 360 stopinj; Amariana, Pale del Laris, Cimadors Alto, Monte Sernio, Creta Grauzaria, Monte Zermula, Val Aupa, Veliki Koritnik, Konjški Špik/Monte Cavallo, Monte Forchiadice, Monte Chiavals, Skutnik, Zajavor, Muzci in Javor …

Do sedla La Forca sestopimo po isti poti. Vmes imamo možnost sestopa po poti 421, ki nas v Možnico pripelje malce višje, a mi bomo sestopili po poti 420, ki se začne pri kapelici. Strm sestop ob hudourniškem potoku Travasans, kjer pot sicer ni tako mehka in zložna, kot je bila tista pri vzponu. Vmes nekajkrat prečimo potok, nazadnje čez manjši mostiček, ki kljubuje zobu časa. Ko dosežemo Moggio Alto, v prvem križišču zavijemo levo in se držimo ceste naravnost. Kmalu dosežemo parkirišče, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Do kraja Možac/Moggio Udinese je iz Kranja približno 130 kilometrov. Ja, precej daleč, vendar tako lepo, da se bomo še vrnili.

Nadmorska višina: 1362 m
Višinska razlika: 1020 m
Trajanje: 5 ur
Zahtevnost: 2 / 5