Planinci imajo najstarejšo revijo

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Kranjska Gora / ponedeljek, 27. april 2015 / 06:00

Planinski vestnik je najstarejša še izhajajoča slovenska revija, saj izhaja že od leta 1895, torej 120 let. Doslej je izšlo že več kot 1300 številk.

Mojstrana – V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so prejšnjo soboto zvečer obeležili 120-letnico izhajanja Planinskega vestnika. Na prireditvi so Tomaž Banovec, Danilo Cedilnik - Den, Stanko Klinar in France Malešič v pogovoru z Marjanom Bradeškom osvetlili vlogo in pomen Planinskega vestnika, ki slovenske ljubitelje gora razveseljuje že od leta 1895. Številni obiskovalci so si ogledali tudi razstavo o zgodovini in poslanstvu najstarejše še izhajajoče slovenske revije. »Planinski vestnik je osrednja slovenska planinska revija, na katero smo izjemno ponosni,« je dejal predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Zahvalil se je vsem, ki so v dolgoletni zgodovini prispevali v njegov mozaik, in zaželel, da bi čim več ljubiteljev gora, izbrane pisane besede in lepe fotografije še naprej bralo revijo, katere prva številka je kot glasilo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8. februarja 1895. Na njen obstoj je vplivala močna navezanost slovenskega naroda na gore, v njej so ves čas ponosno poročali o pionirskih uspehih slovenskih alpinistov, tako doma kot v tujini, tudi na najvišjih vrhovih sveta. »O himalajskih odpravah je bilo veliko medijskih objav, a objave v Planinskem vestniku – poglobljeni, osebni in čustveni članki članov odprave – so bile smetana javljanja z odprav,« je poudaril alpinist in slikar Danilo Cedilnik - Den. Planinski vestnik je bil v vseh obdobjih svojega izhajanja ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije, Planinske zveze Slovenije. »Planinski vestnik je naš tihi zvesti spremljevalec in vzgojitelj, brez njega ne bi bilo planinstva, kot je – zavednega, samozavestnega in dobrovoljnega,« je pomen najstarejše slovenske revije, ki še izhaja, osvetlil zdravnik in gorski reševalec France Malešič. Doslej je izšlo že več kot 1300 številk revije, ki jo je v vsej zgodovini krmarilo osem urednikov. »V slovenskem medijskem prostoru ima Planinski vestnik pomembno kulturno in strokovno vrednost, ki privablja širok krog bralcev, tudi tiste, ki ne izhajajo iz planinskih vrst. Če pogledamo še širše, je današnja revija po obliki in vsebini primerljiva z vrsto najkakovostnejših tujih planinskih in alpinističnih revij,« je ob jubileju poudaril Vladimir Habjan, urednik Planinskega vestnika od leta 2001.