Nočejo uničene infrastrukture

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Jesenice / ponedeljek, 20. april 2015 / 09:43

Jeseničani se bojijo, da jim bo po koncu gradnje druge cevi predora Karavanke ostala uničena infrastruktura, kot se je zgodilo že po gradnji prve predorske cevi. Na Hrušici zahtevajo odškodnino za obremenitev med gradnjo.

Jesenice – Na sredini javni obravnavi državnega prostorskega načrta za dograditev avtocestnega predora Karavanke na Jesenicah so domačini imeli vrsto pripomb na načrt. Zlasti so opozorili, da jim je že po gradnji prve predorske cevi pred tremi desetletji ostala uničena infrastruktura, zato nočejo, da bi se to ponovilo še drugič. Kot je dejal župan občine Jesenice Tomaž Tom Mencinger, država njihovih dosedanjih predlogov in smernic ni upoštevala, zato so na sredini javni obravnavi vložili zahtevo, da naj država pri izdelavi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta upošteva predloge Občine Jesenice in jo vključi v postopke priprave načrtov, da bo lahko zaščitila interese svojih občanov. Jeseničani med drugim pričakujejo, da bo država obnovila most čez Savo na Hrušici (ne strinjajo se z načrti države, da bo za potrebe gradnje predora zgradila nov most tristo metrov stran od sedanjega mostu). Poleg tega zahtevajo, da država zgradi krožišče na regionalni cesti, obnovi tiste ceste, po katerih bodo prevažali odpadni material na deponije materiala, in sklene sporazum o odškodnini z občino. Poleg tega zahtevajo, da država po odprtju obeh predorskih cevi opravi meritve hrupa in poskrbi za potrebne ukrepe za zmanjšanje, če bodo ravni previsoke. Pričakujejo še, da bo država uredila vstopno točko na kolesarsko pot s parkirišči in prostorom za počitek.

Več zahtev imajo tudi v Krajevni skupnosti (KS) Hrušica, na območju katere bo potekala gradnja. Predsednik sveta KS Janez Marinčič je tako opozoril, da je bilo Hrušičanom tako ob obnovi karavanškega železniškega predora kot ob gradnji prve predorske cevi obljubljeno marsikaj, a so dobili zgolj hrup, prah in uničene ceste, po katerih so težki tovornjaki odvažali odpadni material. Zato od države zahtevajo, da poskrbi za obnovo cest, poleg tega pa kraju nameni odškodnino za obremenitev med gradnjo, in sicer z dokončanjem gradnje manjkajoče komunalne infrastrukture v stanovanjski soseski Republika na Hrušici ter z zagotovitvijo sredstev za obnovo kulturne dvorane na Hrušici.

Na javni obravnavi so pripravljavci državnega prostorskega načrta zatrdili, da izkopanega materiala – nastalo naj bi ga 440 tisoč kubičnih metrov, od tega ga bo 232 tisoč kubičnih metrov treba trajno odložiti – ne bodo vozili po regionalni cesti. Poskrbeli bodo za zaščito vodnih virov, pripravljeni pa so se tudi umakniti s tistih predvidenih lokacij deponij materiala, ki jim bodo krajani nasprotovali. Zatrdili so, da bodo v štirih letih, kolikor naj bi trajala gradnja druge cevi, skušali karseda zmanjšati vplive na okolje in čim manj obremenjevati lokalno prebivalstvo.

Javna razgrnitev dokumenta traja še do 21. aprila, pripravljavci gradiva pa se bodo do pripomb in predlogov opredelili v roku dveh mesecev. Promet skozi obe predorski cevi naj bi stekel v letu 2022/2023.