Aljažev stolp je 'pleh' z dušo

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. april 2015 / 14:27

Minulo sredo, 15. aprila, je minilo natanko sto dvajset let, odkar je župnik Jakob Aljaž od občin Dovje in Mojstrana za en goldinar odkupil vrh Triglava. Po njegovi zamisli je stolp še istega leta 7. avgusta postavil Anton Belec, slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa pa sta bila 22. avgusta 1895.

Kaj nam Slovencem pomenita Triglav in Aljažev stolp, ni treba dolgo ugibati, saj je znan rek, da vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju mora na Triglav. Za nekatere je vzpon na Triglav običajna planinska tura, za nekatere življenjski podvig. Mnogi so prepričani, da so pravi alpinisti šele, ko stojijo pri Aljaževem stolpu, nekaj pa je tudi takšnih, ki zaradi bolezni ali česa drugega o tem, da se bodo kdaj slikali ob slovitem stolpu, lahko le sanjajo.

Da bi izjemen kulturni spomenik približali vsem generacijam Slovencev, so se ob sto dvajseti obletnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava pri največjem slovenskem trgovcu, Tušu, odločili, da razstavo o njem postavijo v petih večjih slovenskih krajih. Razstava se imenuje Aljažev stolp – Ta pleh ima dušo, prvi pa je na vrsti Kranj.

Tako si je v Planetu Tuš Kranj še do torka, 21. aprila, moč ogledati razstavo, katere osrednji eksponat je Aljažev stolp v naravni velikosti. Eksponat je natančna kopija Aljaževega stolpa, ki je izdelana po enakem postopku in iz enakih kosov pločevine, kot je bil stolp postavljen leta 1985.

»Aljažev stolp je res nekaj zelo posebnega, prav tako je zanimiva zgodba o razstavi, ki je nastala vzporedno s snemanjem filma in smo jo na predvečer lanskih poletnih volitev odprli v Narodnem muzeju. Razstava je nato udejanjala svoje poslanstvo ob obisku naših zamejcev v Nabrežini pri Trstu. Sicer je lep odziv doživela že v Ljubljani, predvsem med tržaškimi Slovenci pa je bila sprejeta prisrčno, res čustveno. Vest o razstavi je prišla do koprskega Tuša in porodila se je ideja, da bi jo lahko pripravili tudi v Tuševih centrih. Mirko Tuš je prišel k nam v muzej, predstavili smo mu razstavo in si podali roke. Ni bilo enostavno, saj prihajamo iz dveh različnih svetov. Vendar pa je pomembno, da je naša razstava našla mesto tam, kjer smo si želeli. To pa je med ljudmi. Čeprav ima Aljažev stolp bogato zgodovino, upamo, da bo imel tudi lepo in častitljivo prihodnost. Zato ima razstava namen, ljudi osvešča o tem, kaj se s stolpom dogaja. Po letošnjih gostovanjih v Tuševih centrih imamo za prihodnje leto dogovorjeni že dve mednarodni gostovanji, naša velika želja pa je, da zaživi tudi fond, ki bo omogočil razstavo peljati tudi med naše zamejce v Ameriko in Avstralijo, po drugi strani pa bo z njim še bolje skrbeti za našo kulturno dediščino,« pravi direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik in dodaja, da prav z ohranjanjem svoje kulturne dediščine ohranjamo tudi slovensko samobitnost.

»Razstava nas vodi v hribe, na vrh Triglava. Vodi nas tudi v zgodovino, v čas Jakoba Aljaža in stolpa, ki je res nekaj edinstvenega – tako v Alpah kot v svetu. Zanj ne moremo skrbeti tako kot za ostale predmete kulturne dediščine, ki jih hranimo v muzeju, ali za spomenike, ki so na bolj dostopnih lokacijah. Zato je pomembno, da imamo do tega spomenika državnega pomena vsi odgovoren odnos. Pomembno se nam zdi, da se zavedamo, da tisti 'pleh' na vrhu Triglava resnično nosi zelo bogato zgodovino in da je treba do tega imeti odgovoren odnos. To pomeni, da vsi, ki obiskujemo Triglav in pridemo na vrh, moramo poskrbeti, da ga ne ogrožamo. Tako pa se nekateri povzpenjajo na njegov vrh, vanj vrezujejo svoja imena in vse to ob vremenskih pojavih pospešuje njegov propad. Mi pa si želimo, da bi original obstal toliko časa, dokler stroka ne bo prišla do rešitev, kako ravnati s stolpom,« opozarja soavtor razstave in vodja Oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije Gorazd Lemajič.

»Aljažev stolp presega planinske okvire in je zagotovo eden najbolj prepoznavnih slovenskih simbolov. Planinci stolp vzdržujemo v skladu s priporočili stroke, prav tako pa posebno skrb zahteva tudi ustrezno vzdrževanje in označevanje planinskih poti,« dodaja generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko, ki se je prejšnji teden razveselil sklada za ohranjanje Aljaževega stolpa in vzdrževanje poti do njega, ki sta ga ob odprtju razstave v Kranju ustanovila Tuš in Planinska zveza Slovenije.