Usodni 'da' (9)
Boracay je živahen otoček, kjer ima človek občutek, da čeprav čas morda turistu teče počasneje, se življenje odvija s hitrim tempom. Cene na tržnicah so recimo eden tovrstnih pokazateljev. Cena kilograma precej cenjenega manga se lahko spremeni tudi v pol ure – navzgor, seveda. Odvisno od tega, koliko organiziranih skupin turistov se v nekem trenutku z vodičem ustavi meter pred stojnico ...
H gneči in glasnemu vrvežu znamenite Bele plaže prispevajo nekaj tudi mladoporočenci in njihovi svatje. Sicer tradicionalne filipinske poroke tokrat nismo videli, se je pa zgodilo, da smo v enem samem večeru med sprehodom po plaži na razdalji nekaj metrov naleteli na najmanj tri pare, ki so si za ozadje poročnih fotografij izbrali znameniti sončni zahod na boracajski White beach. En par si je privoščil razkošno poroko na prostem – beri na plaži, s številnimi svati, poročnim orkestrom, z lampijoni okrašenim prostorom, kjer so svate posedli za mize – in to le kakšen meter stran od morja. Drugi je bil skromnejši: ozek družinski krog, večerja v restavraciji, trk s kozarci in smeh. Še preprostejša pa sta bila ženin in nevesta, oba oblečena v belo, ki sta novemu življenjskemu obdobju nazdravila s pivom. Začarana še od romantičnega trenutka sta zrla v žarečo kroglo, ki je počasi izginjala v morje, dokler ni dokončno padla vanj. »Vaju smem fotografirati?« »Seveda, zakaj pa ne,« se je glasil odgovor. Prijaznosti v teh krajih res ne manjka, žal pa je vse bolj pogojena z denarjem. Sploh si pa 'najboljši prijatelj', če daješ visoke napitnine. Tako da velja, da čeprav lahko vidiš Filipine za majhen denar, ga veliko ali še več ni ravno težko zapraviti.
(Nadaljevanje prihodnjič)