Razigrani Makedončinja, otroški folklorni podmladek

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 13. april 2015 / 14:07

Pri Makedonskem kulturnem društvu Sv. Ciril in Metod Kranj odlično deluje folklorna sekcija, ki jo od leta 2010 vodi Metodi Zlatkov. Približno šestdeset plesalcev imajo v treh skupinah – otroški, mladinski in starejši oz. veteranski. Okrog štirideset nastopov imajo na leto, med najpomembnejšimi sta Etno folk Kranj in območno pregledno srečanje folklornih skupin, ki je letos potekalo v Škofji Loki in na katerem so selektorji že na srečanju pohvalili njihovo otroško skupino. Prav o otroški skupini je tekla beseda z Metodijem Zlatkovim.

Kako radi najmlajši plešejo makedonske folklorne plese?

»Otroška skupina obstaja pet let, otroci so stari od šest do štirinajst let, trenutno jih je v skupini približno petnajst. Vadijo enkrat na teden pod mentorstvom članov iz mladinske skupine. Najmlajši so že tretja generacija makedonskih družin, ki živimo v Kranju in okolici. Pri otrocih veliko vlogo igrajo starši, da jih pripravijo na to, da jih pripeljejo na vaje, da so njihova zvesta publika. Bučen aplavz po nastopu otrokom vedno nariše nasmeh na obrazu. To nedeljo bosta naša otroška in starejša folklorna skupina nastopili v Kopru na praznovanju pravoslavne velike noči na povabilo Makedonskega kulturnega društva Koco Racin – Obala Koper.«

Kakšen je način dela z najmlajšimi plesalci?

»Mladi imajo kar željo po učenju številnih makedonskih pesmi, venčkov plesov, starih običajev. Na primer na koreografijo 'Ajde Veliče' so imeli zraven tudi rekvizite. Veliče oz. Velika je ime dekletu, ki se zdi njeni mami zelo leno, ker jo mora stalno priganjati, da kaj naredi, npr. prinese vodo, zamesi kruh ... Hči se sicer izmika opravilom, ampak na koncu vedno vse postori prva.«

Kdo pripravlja koreografije?

»Dolga leta je bilo to samo znanje, ki smo ga iz Makedonije prinesli prva generacija priseljencev. Zdaj povabimo tudi profesionalne koreografe iz Makedonije, da nam enkrat na leto na delavnicah predajo še več znanja o tem.

Značilna za makedonske plese sta sicer temperament in hitrost. Trenutno ima otroška skupina kostume, ki so značilni za vzhodni del Makedonije na tromeji s Srbijo in Bolgarijo. Mladinska skupina ima npr. šest različnih kostumov – glede na plese makedonskih pokrajin.

Otroško in starejšo skupino vedno spremlja orkester v živo z izvirnimi instrumenti, to so boben, dude, tamburica, piščal, ki so jih začeli uporabljati naši predniki že v 13. stoletju. Jaz imam tamburico, ki jo je naredil starejši gospod v Makedoniji in je stara osemdeset let. Narejena je iz hruške in je 'točna', saj se ujame z vsakim drugim instrumentom. Iz ohridske pokrajine npr. pa izhajajo najbolj znani mojstri izdelovanja bobnov.«

Kako pomembno je ohranjanje dediščine za sedanje najmlajše in naslednje generacije?

»Zelo pomembno. Naša naloga je – in tako tudi čutimo – da šege, navade, kulturo, tradicijo svojih prednikov negujemo, ohranjamo. Najmlajši imajo radi folkloro, odrasli člani pa jim pri tem pomagamo, seveda prostovoljno. Leta 2002 je bilo po popisu v Kranju 105 makedonskih družin, zdaj jih je verjetno še enkrat toliko. Veliko dejavnosti, druženja, povezovanja s slovensko in drugimi manjšinskimi skupnostmi prav tako omogoča naše društvo, ki smo ga v Kranju ustanovili leta 1992.«