Živali v vojni

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 11. april 2015 / 14:30

V sodobnem bojevanju nimajo živali skoraj nobene vloge več. Nadomestili so jih stroji, od transportnih do bojnih. Pred sto leti, na bojiščih prve svetovne vojne, pa so živali »nastopale« v velikanskem številu, od konj do uši …

Od konj do sramnih uši

Kaj mislite, koliko konj se je udeležilo prve svetovne vojne? »Po kombinaciji podatkov, ki so mi bili med raziskavo na razpolago, lahko ugotavljam, da se je število uporabljenih konj, ki so bili najštevilčnejše živali, gibalo nekje med 12 in 15 milijoni. Poginilo pa jih je nekje od šest do devet milijonov. Za druge živali je veliko težje poiskati zanesljive številke, jih je pa bilo vsekakor veliko manj kot konj. O psih lahko govorimo o številkah nekje okoli sto tisoč.« In kakšna je bila vloga konjev v veliki vojni? »Prva svetovna vojna je pomenila postopen zaton klasičnih konjeniških naskokov in s tem njene bojne vloge. Uporaba topništva in mitraljezov, pozicijsko bojevanje in motorizirane enote so konjenico potiskali v zaledje. Konje so tako uporabljali le še v podporne naloge – za kurirsko službo, patruljiranje, ščitenje bokov, zapolnjevanje praznih mest na fronti. Klasični konjeniški naskoki so bili popolnoma neprimerni na najpomembnejšem zahodnem bojišču in npr. na soškem bojišču … Konjeniške polke so postopoma razpuščali, večina konjev se je tako znašla predvsem v logističnih nalogah. Vlekli so topove, vozove s strelivom, sanitetne enote, hrano in drug vojaški material.« Ko je antantnim silam začelo konj zmanjkovati, so ji vozili iz Amerike, kjer so imeli takrat še velikanske črede od 12 do 15 milijonov konj, na ladje pa so jih vsak dan vkrcali od petsto do tisoč. V tedanjih komunikacijskih razmerah so pomembno vlogo odigrali golobi. »Zgovoren je podatek, da so britanske enote skupaj uporabljale sto tisoč golobov in 95 odstotkov se jih je uspešno vrnilo s poslanimi sporočili. Velikokrat se je zgodilo, da so bile radijske in telefonske povezave nezanesljive ali pretrgane, tekači in psi kurirji pa so predstavljali veliko večje tarče za nasprotnike, pa tudi počasneje in težje so premagovali razrit teren. V takšnih primerih so lahko golobi odigrali ključno vlogo pri prenosu sporočil. Napredujoče enote so lahko prek njih sporočale zaledju različne podatke o položaju sovražnikovih enot, topništva. Najdemo primere, ko so golobi dejansko reševali obkoljene enote.« Sicer pa so bile v tisti veliki vojni še bolj številne živali, ki so bile vojakom v nadlogo, ne v oporo. »Če so na eni strani živali moralo krepile, so jo druge zniževale. Podgana in uš sta postali sopomenki za razmere v prvi svetovni vojni. Največ je bilo rjavih podgan, ki zrastejo do velikosti mačk in se lahko v petih tednih namnožijo za dvanajstkrat. Bile so predrzne, kradle so hrano in pogrizle vse, kar se je dalo. Predstavljale so veliko težavo vojskam, ki so se jih poskušale na različne načine znebiti. Vojaki so jih lovili, streljali, urili mačke in pse, jih poskusili zastrupiti … Druga nadloga pa so telesne in sramne uši. Še posebno nadležne so bile telesne, saj se jih je bilo težko znebiti. Izlegle so jajčeca v šive vojaških uniform, uši pa so se izlegle na toploti – torej takrat, ko so vojaki nosili uniforme. Povzročale so bolezni. Največje težave je povzročala jarkovna mrzlica, ki je zdesetkala vojaške enote.« In ne nazadnje: »Ljudje smo si vzeli pravico, da smo živali uporabili v vojnah, po opravljenih nalogah pa smo jih zavrgli, pomorili in pozabili.« Tako zgodovinar Žiga Koncilija, raziskovalec s Filozofske fakultete v Ljubljani in odličen poznavalec te snovi. (Vir: MMC RTV SLO)

Sporazum z Iranom

Na veliki četrtek se je šesterica močnih držav (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija) v švicarski Lozani sporazumela z Iranom o spornem iranskem jedrskem programu. Tu pa je še nekaj podrobnosti iz tega sporazuma. 1. Iran bo zmanjšal število centrifug za bogatenje urana s sedanjih 19 tisoč na 6.104 in te bodo nameščene le v nadzorovanih objektih. 2. Iran je privolil v zmanjšanje zalog nizko obogatenega urana: z zdajšnjih deset ton na samo tristo kilogramov 3,67-odstotno obogatenega urana za 15 let. 3. Iran v naslednjih 15 letih ne bo gradil novih objektov za bogatenje urana. 4. Gospodarske sankcije proti Iranu se bodo umikale postopoma, po izpolnitvi korakov, predvidenih v sporazumu. 5. Jedrske sankcije ZDA in EU bodo zamrznjene, ko bo IAEA potrdil izpolnitev ključnih točk na strani Irana. 6. Če Iran ne bo izpolnjeval obvez, bodo sankcije znova začele veljati. – Bog daj, da bi bilo res!

Kaj res potrebujemo?

»Civilizacija je neizogibno povečanje nepotrebnih potreb.« Ta stavek, ki ga je izrekel ameriški pisatelj Mark Twain (1835–1910), naj nam bo v premislek po velikonočnem obilju. Res potrebujemo vse, po čemer hlepimo?