Gorenjski pirhi in vezenine z narodnim ornamentom

Človek že od pradavnine naprej krasi svoje okolje, kjer živi: od črt in pikic na lončenih posodah do okrasja v raznih umetnostnih obdobjih. To ga razveseljuje; sodobniki bi razlagali, da se sprošča serotonin – hormon sreče.

Serotonin je aktivna biološka snov, ki nastaja v možganih in poživlja delovanje srca. Okrasje se pojavlja na posodah, predmetih, v pro­storu, na priboru, hrani (dražgoški kruhki), pipah (gorjuške), panjskih končnicah (slovenska posebnost), vezeninah, avbah, pečah, čipkah, keramiki, steklu, pirhih, zgradbah in še bi lahko naštevali.

Razstave vezenin in pirhov

Tudi sama imam veliko veselja za izdelavo raznih predmetov, ki krasijo dom; v pred­velikonočnem času so to pirhi in voščilnice. Odkar sem upokojena, je za to ljubiteljsko dejavnost več časa. Veliko spodbudo pri tem delu so mi dale razstave pirhov po Sloveniji. Še posebno pa mi je pri srcu vsakoletna razstava vezenin in pirhov v domači fari, na Rodinah, v čudovitem okolju v Jalnovi rojstni hiši. Lani sva s sorodnico Tilko Renko, ki je izvezla prt, razstavili aranžma z naslovom »Dekle daj mi rož rdečih ...« z enakim motivom slovenskega narodnega ornamenta (nageljni) tako na prtičku kot na pirhih. Razstava vezenin in pirhov je pokazala neverjetno lepoto domače ljudske umetnosti, pridnosti, okusa in smisla za narodni ornament.

Moji vzorniki

Zadnja leta sem se malo bolj poglobila v narodno okrasje – ornament. Zato sem se še bolj navdušila pri gospe Lizi Vranc, likov­ni pedagoginji iz Maribora. Leta 1995 je Družina pet let mesečno objavljala čudovite prispevke z njeno narisano ornamentiko na temo ljudskih in Slomškovih izrekov, z izčrpno razlago motivov. Med počitnicami je imela gospa tudi tečaje likov­nega ustvarjanja za otroke v Domu slušno prizadetih v Kranjski Gori. Obiskala sem tudi njene umetniške razstave poslikanih keramičnih krožnikov, skrinj in voščilnic v mariborski knjižnici. Zavidam Mariborčanom, ki so lahko obiskovali njene tečaje ornamentike. Po njeni zaslugi sem prišla do dveh meni zelo dragocenih knjig o literaturi za ornamentiko. To sta knjigi Jožeta Karlovška o slovenski ornamentiki iz let 1935 in 1937. Le redke knjižnice imajo na vpogled ti knjigi (izposojajo pa jih ne). Jaz sem knjigi dobila v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Škoda in ne razumem, da ni bilo ponatisa teh dveh knjig, da bi bile bolj dostopne, in čudim se, da ni nobenega učbenika za vrtce in šole, da bi se lahko otroci seznanili s to našo izredno kulturno dediščino. Pri tem naj pohvalim vrtce in šole, ki v svoj program vključujejo slovensko narodno pesem (Bled, Radovljica).

Narodni ornament

Ornamentika je celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi, piše v Leksikonu. Glavni tipi so: rastlinski, živalski in geome­trijski. Tip in vrsta se v različnih obdobjih spreminjata. Je dokaz duhovnega življenja in korelacija z mišljenjem in čustvovanjem naroda, ki ga izdeluje. Zame je ornament kultura duha in je prav tako kot vera človekova vrlina, ki nas loči od živali. Za slovenski narodni ornament (SNO) pravi Karlovšek, da vsebuje veliko oblik iz narave, je upodobljen na enostaven način, ki naj bo dvodimenzionalen. Lahko dodamo, da izgleda pre­prost kot pobarvanka, a v resnici ni tako preprost. Lahko bi rekli, da ima svoja pravila.

Knjigi Jožeta Karlovška

V prvi knjigi Karlovšek opisuje zgodovinski razvoj ornamenta. Na razvoj ornamenta vplivajo: kraji, podnebje, zemljepisna lega, druga kulturna področja, selitve narodov in drugo. Južna Evropa je zelo bogata na ornamentalnem področju (Hrvaška, Madžarska, Bo­sna, Češka, Avstrija in seveda tudi Slovenija). Ugotovil je, da se SNO razlikuje od slogov drugih narodov in da ima svojo tradicijo in častno mesto poleg germanskega in romanskega. Ra­zvoj je trajal skoraj tisoč let. Karlovšek pravi, da je začetek slovenske ornamentike staroslovanska geometrična ornamentika. Posebnosti je natančno razčlenil po posameznih obdobjih.

Barve

Zanimive so najstarejše barve, ki so jih uporabljali: rumeno, rjavo, rdečo, manj uporabno pa zeleno in mo­dro. Bela barva je bila osnova vezeninam. Črna barva je bila za obrobe. Vse te barve imajo značaj mehkih in toplih tonov, ki edino ustrezajo slovanskemu čustvovanju. Mehke barve poudarjajo slovensko liričnost. Barve se ne ozirajo na naravno, temveč je pomemben njihov učinek. Motivi po­stanejo barvno slikoviti tudi s toniranjem, od svetlejših do temnejših in drugih barvnih tonov. Glavni motivi so podani v močnejših tonih, stranski pa v mirnejših.

Motivika

V drugi knjigi Karlovšek razlaga posebnosti SNO; kot ploščatost motivov, členovitost in slikovitost, srčne oblike in nagelj kot glavna elementa SNO. Ostale oblike so še: tulipani, zvončne oblike, vrtnice, popki, izmišljene cvetke (na aplikacijah in kožuhih), grozdje, košarice, vazice, pentlje. Živalski motivi: jagnje z banderom kot simbol vstalega Kristusa (na gorenjskih pirhih), golob, pav, petelin, jelenček. Verski motivi: križ, monštranca, napis IHS in MARIA. Vsak motiv ima svoj globok simboličen pomen. Nasploh pa SNO oblikuje bogastvo motivike na določenih materialih, svojstven slog, ki se ni zgledoval po romanski ali germanski ornamentiki. Kompozicija okraska ima vedno glavni motiv, ki ima vedno pripovedujoč dekorativni pomen. Znotraj okraska pa so še manjši podrejeni motivi.

Karlovšek poudarja: »Vsi Slovenci, bodisi preprosti obrtniki bodisi visoko šolani umetniki, se moramo zmeraj zavedati svoje zgodovine in tega, da smo zmožni ustvarjati tudi vnaprej okrasek po svojih potrebah in okusu.«

Priprava in izdelava pirhov v današnjem času

Lahko se samo zahvalimo, da imamo na tržišču toliko raznovrstnih in kvalitetnih materialov za ustvarjanje na likovnem področju.

Potrebujemo: izpihana bela jajca, vodoodporne alkoholne flomastre, akrilne barve, čopič št. 0 in 1, svilene trakove širine 3 milimetre ali vrvice, okroglo papirnato nalepko za zamašitev jajčne odprtine, mat lak za akrile in lepilo.

Priprava: Priprava jajc je zelo pomembna. Jajce je treba dobro umiti, da ni mastno, nato prebosti z ostro konico ali izpihovalko na obeh koncih, večkrat prebosti s tanjšo iglo rumenjak, izpihati vsebino in jajce spet dobro oprati s toplo vodo in kisom. Na dobro posušen pirh narišemo najprej borduro, nato nanjo nalepimo trak in obenem na­pravimo obesek. Nato s flomastri in barvami narišemo glavne dele ornamenta. Vsako barvo je treba dva do trikrat nanesti in vmes do­bro posušiti. Če rišemo črte okoli jajca, si pomagamo z elastiko, ki jo napnemo na pirh. Najbolje je, da delamo vsaj deset pirhov naenkrat, da ne čakamo zaradi sušenja barv. Risanje zahteva veliko natančnosti. Pomembno je, da je aranžma skladen s po­dlago. V našem primeru je nagelj na pirhih enak nageljnom na prtičku. Enak motiv lahko porabimo večkrat: na prtičku in pirhu, izdelamo pa lahko še voščilnico.