Po žledolomu preti lubadar
Na kranjskem gozdnogospodarskem območju opozarjajo lastnike gozdov, da zaradi nevarnosti pretirane razmnožitve lubadarja redno pregledujejo poškodovane gozdove, zlasti sestoje iglavcev.
Lastniki gozdov morajo zaradi spremljanja sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov voditi evidenčne liste. Zavod tovrstne liste in navodila za njihovo izpolnjevanje pošilja lastnikom že od lanskega novembra dalje skupaj z odločbami za sanitarno ali redno sečnjo.
Kranj – Lanski žledolom je po oceni Zavoda za gozdove Slovenije prizadel dobro polovico slovenskih gozdov in poškodoval več kot kot devet milijonov kubičnih metrov dreves, od tega več kot en milijon »kubikov« na kranjskem gozdnogospodarskem območju. Lastniki gozdov na tem območju so lani sami ali s pomočjo izvajalcev del iz gozdov spravili okrog 630 tisoč kubičnih metrov lesa, pri tem pa so zaradi nevarnosti pretirane razmnožitve podlubnikov (lubadarjev) dali poudarek iglavcem. V kranjski območni enoti zavoda ocenjujejo, da so lastniki pospravili približno štiri petine močno poškodovanih iglavcev in 35 odstotkov poškodovanih listavcev. Dvajsetega marca je glede na generalne odločbe o določitvi varstvenih del za odpravo posledic žleda potekel tudi zadnji rok za posek in spravilo poškodovanih iglavcev. Če lastniki doslej niso sanirali poškodovanih smrekovih gozdov in je nevarnost pretirane razmnožitve lubadarja, bo zavod za gozdove v najbolj nujnih primerih začel s postopkom izvršbe.
Večina lastnikov gozdov je po žledolomu pohitela s sanacijo gozdov, ne pa vsi. Ker pa lubadar ne pozna parcelnih mej, se žarišča lahko hitro razširijo v sosednje gozdove, torej tudi v gozdove, ki so jih lastniki pravočasno sanirali. »V gozdovih je še vedno veliko poškodovanih smrek, v katerih so ugodni pogoji za razvoj smrekovih lubadarjev – to so predvsem drevesa, ki so s koreninami še povezana s tlemi, in stoječa drevesa z globoko odlomljenim vrhom,« ugotavljajo v kranjski območni enoti zavoda in opozarjajo, da podlubniki v primeru, če se preveč namnožijo, začnejo napadati tudi zdrava drevesa. Gozdarji bodo redno pregledovali v ujmi poškodovane gozdove in iskali žarišča podlubnikov, k temu pa pozivajo tudi lastnike. Prvi znak »napada« smrekovih lubadarjev je črvina, podobna cimetovemu prahu, ki jo lahko opazimo na ležečem drevju v kupčkih, pri stoječem pa na tleh tik ob drevesu in za luskami skorje. Kasnejši znaki so lažje opazni, saj so posledica sušenja drevesa. Spomladi in poleti sta znak »napada« rumenenje in rjavenje iglic v krošnji, v poznem poletju in zgodnji jeseni pa odpadanje zelenih iglic iz krošnje in odstopanje skorje od debel.