Slovenščina na celovški univerzi praznuje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 27. marec 2015 / 07:30

Na dvojezičnem delu Koroške se pred velikonočnimi prazniki vrstijo številne prireditve. Na nekatere so bili in so povabljeni tudi gostje iz Slovenije. Tako je bilo tudi v četrtek na celovški Univerzi Alpe Jadran, na kateri so praznovali 40-letnico študija slavistike. V prvih letih delovanja so poučevali le slovenščino in ruščino, kasneje pa so se jima pridružili še drugi slovanski jeziki. Na začetku so študente slovenščine gledali postrani in so bili deležni tudi posmeha, kasneje pa so se razmere spremenile. Danes je drugače, pravi predstojnica katedre za slavistiko dr. Herta Maurer Lausegger, doma v zavedni slovenski družini v Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiberg. Pravi, da je študij slavistike na celovški Univerzi pomemben tudi zato, ker opozarja na jezikovno raznolikost Koroške.

V knjigarni Haček v središču Celovca pa so v sredo predstavili knjigo Za resnico do zadnjega diha, ki jo je napisala novinarka in publicistka Jasna Kontler – Salomon. Knjiga je pripoved o klaretinskem patru, misijonarju Ivanu Tomažiču, ki je s pomočjo svoje iznajdljivosti, gospodarnosti in zavzetosti za slovensko stvar sredi Dunaja zgradil študentski dom Korotan. Kot duhovnik, ki je deloval po dunajskih bolnišnicah, je pogosto razmišljal o pomoči revnim slovenskim študentom, ki so takrat študirali na Dunaju. Leta 1961 jim je preskrbel prostore v klaretinskem zavodu, potem pa je nastajal načrt za gradnjo pravega in prvega slovenskega doma na Dunaju. Poiskal je parcelo in za gradnjo najel posojilo pri dunajski škofiji, zbiral pa je tudi prostovoljne prispevke med Slovenci v Avstriji in po svetu. Slovenska vlada je za dom plačala opremo. Jeseni leta 1966 je bil Korotan, kot se je dom imenoval, zgrajen. Pater Ivan Tomažič je vzorno skrbel zanj, čeprav ga je še isto leto dal v najem celovški Mohorjevi. V devetdesetih letih preteklega stoletja je najemnik študentski dom spremenil v hotel, pri tem pa zabredel v dolgove. S tem se je začela temnejša plat zgodbe, ki je patra Tomažiča hudo bolela. Graditelj Korotana, ki se je rodil 17. junija leta 1919 v Brkinih, je umrl 14. februarja lani, star 95 let. Korotan je leta 2009 kupila slovenska vlada in ga dala znova v upravljanje Mohorjevi.