Učiteljica med kanglami
Danes 91-letna Jožica Košenina iz Škofje Loke je bila učiteljica v Žireh, na Sovodnju in v Lukovici. Upokojena je že 35 let.
Jožica Košenina je rojena Ločanka, njen oče Anton Šubic je imel na Spodnjem trgu usnjarno. Vedno je imela rada otroke in zato se je izšolala za učiteljico. Učiteljišče je obiskovala pri nunah v Škofji Loki in nato v Ljubljani, kjer je bila ravno med okupacijo. Takrat so jo za tri tedne celo zaprli. Po vojni so učitelje na delovna mesta nameščali z dekretom, Jožičino prvo delo je bilo v Žireh. Tja se je iz Škofje Loke vozila kar z mlekarjem, ki je bil dovolj zgoden, da je pravi čas prispela v šolo. Prav zabavno je bilo videti učiteljico, ki je sedela zadaj med kanglami mleka, svojo mamo na njene prve učiteljske dni spomni hčerka Polonca. Zatem je učila na Sovodnju, potem pa so jo premestili v Lukovico, kjer je učila učence nižjih razredov na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo pri Lukovici. Tam je njena družina najprej živela v neki zasebni hiši, potem pa v učiteljskem bloku. »Tudi tam sem rada učila in živela, saj sem se z ljudmi dobro razumela. Rada sem bila z otroki, do njih sem bila stroga, včasih tudi popustljiva, razlik nisem delala. V šolo pri Lukovici je hodilo tudi precej otrok iz rejniških družin, nekoč sem imela v razredu kar deset rejenčkov,« se danes spominja svojega učiteljevanja.
Upokojila se je leta 1980, čez devet let pa se je vrnila v Škofjo Loko. Domačo hišo na Spodnjem trgu so želele sestre prodati, a tega ni želela. »Izplačala sem jih in sedaj s hčerko spet živiva v domači hiši,« je povedala Jožica Košenina, ki je 17. marca dopolnila 91 let. Ob ne ravno okroglem jubileju jo je obiskala Anica Pintar, predsednica Krajevne organizacije rdečega križa Škofja Loka Mesto, kjer je Jožica častna članica, njena hči pa ena od odbornic. Še vedno je odličnega zdravja, le vid in sluh ji pešata, da ne more več brati in reševati križank kot nekoč.