Razgled na Devin

Monte Ermada/Grmada (323 m) – Ostaline prve svetovne vojne s pogledom na Tržaški zaliv. Vzpetina na tržaškem krasu, ki je najlepša v jesenskih mesecih. Morska klima z mehkim zrakom še kako prija.

V dnevih, ko je naše visokogorje nedostopno oz. človeku nič kaj prijazno – močan veter, recimo – se je lepo zapeljati do morja in narediti kakšen lep izlet po hribčkih in kucljih, ki jih bolj slabo ali pa sploh ne poznamo. Tokrat se bomo zapeljali proti Sesljanu in Devinu ter si ogledali ostaline prve svetovne vojne na hribu Monte Ermada/Grmada, ki je s svojimi 323 m nadmorske višine in odlično strateško lego predstavljal utrdbeno linijo avtsroogrske vojske.

Po primorski avtocesti se zapeljemo proti Trstu, prečkamo mejni prehod Fernetiči, se zapeljemo v Opčine, tam pa v krožišču nadaljujemo po stari cesti proti Sesljanu, kjer v krožišču zavijemo desno proti kraju Visogliano/Vižovlje, tam pa levo proti vasi Ceroglie/Cerovlje. Pod vasjo je na levi strani adrenalinski park, kjer lahko parkiramo in se skozi opustelo vas Kohišče sprehodimo do vrha, ali pa se zapeljemo do konca vasi, kjer na primernem mestu pustimo svojega jeklenega konjička.

Grmada je vzpetina, ki jo vidimo pred seboj. Z vzponom začnemo po širokem kolovozu, ki je označen kot pot št. 8. Smerokaz nas kmalu usmeri levo. Hodimo skoraj po ravnem in le počasi pridobivamo na višini. Hodimo proti jugozahodu in sčasoma pot, ki večinoma poteka med kamnitimi suhozidi, postane strmejša. Skoraj ves čas hodimo pod električnim daljnovodom. Malce pod vrhom pot postane strmejša in zaznamo ostaline prve svetovne vojne: številne strelske jarke in kaverne. Vrh Grmade, roko na srce, zaradi zaraščenosti terena ne nudi lepega razgleda. Čeprav je morje na dosegu roke, je le-ta komaj zaznaven. Še najlepši je razgled na sever, v Slovenijo, saj se vidita Brestovica pri Komnu in Kostanjevica na Krasu. Na vrhu so še danes vidni ohranjeni bunkerji in zaklonišča izpred 100 let.

Južna pobočja Grmade se dvigajo med Sesljanom in Devinom, na severu pa se iztekajo v Brestoviški dol. Zaradi strateške lege je bila Grmada obrambna linija avstro-ogrske vojske med prvo svetovno vojno. Linija je bila utrjena leta 1916, po šesti soški bitki. Po italijanski zmagi se je morala avtroogrska vojska umakniti z vzpetin okoli Monfalcona/Tržiča, zato je čete razporedila v tem delu tržaškega krasa. Z Grmade so lahko nadzorovali Brestoviški dol kot tudi prehod proti Trstu, ki so ga zasedli Italijani. Kraška planota je z naravnimi danostmi zagotavljala vse potrebno za potrebe vojske v prvi svetovni vojni. Avstrijci so zgradili strelske jarke, položaje in zavetišča za vojake, zato je postala obrambna črta za Italijane nepremostljiva. Na Grmado danes vodi več različnih poti, med katerimi sta dve krožni, ki ju je speljala Italijanska planinska zveza in kjer so dobro vidne ostaline krvave morije. Če si želimo ostaline natančno ogledati, predlagam, da se ustavimo v Sesljanu v TIC-u in si priskrbimo turistično karto, ki nam bo v veliko pomoč.

Z vrha lahko čez bližnji Goljak (278 m) in Vrh Griže (280 m) sestopimo vse do Devina, kjer je grad rodbine Thurn und Taxis, kjer so nastale znamenite Devinske elegije izpod peresa Rainerja Marie Rilkeja. Hja, potem bo le malce težje priti nazaj do jeklenega konjička; ampak, hribovci smo iznajdljivi.

Nadmorska višina: 323 m
Višinska razlika: 180 m
Trajanje: 1 ura in 30 minut
Zahtevnost: 1 / 5