Beda manj

Besedilo: Miroslav Cvjetičanin
Kategorija: Rekreacija / torek, 17. marec 2015 / 06:55

Da ne bomo imeli smučišča z imenom 2864, nisem vesel. Sem si pa oddahnil, da je zgodba o milijonih vsaj za nekaj časa zaključena. Pohorska smučišča rešuje Maribor z državo vred, Kanin ne obratuje – navkljub več metrski snežni odeji. Se kdo spomni Zatrnika? Kaj pa Zelenice? Mogoče Koble? Krvavec je na pozitivni ničli. Stari vrh iz sezone v sezono životari, Kranjska Gora pa je prepolna Hrvatov. Zakaj 'crkujejo' smučišča? Eni pravijo, da zato, ker sneg pride, če pride, ko pride – pride prepozno. Drugi pravijo, da so vozovnice pač predrage. Tretji, da ne vedo, zakaj smučišča propadajo, vedo pa, da nekateri ljudje enostavno raje kradejo denar, kot da bi lastnikom zemljišč, po katerih pozimi smučamo, plačali neko vsoto odškodnine. Nekoč je nek tak lastnik hotel za smučišče, ki pozimi poteka po njegovih travnikih, imeti neomejeno število celodnevnih smučarskih vozovnic. Neomejeno? To pomeni toliko, kot jih potrebuje, čeprav je ta lastnik že prestar in ne smuča več. Torej – zgodilo bi se, da bi njegov podjetni vnuk hotel neomejeno število kart, ki bi jih potem po internetu prodajal komurkoli, ki bi hotel malce ceneje smučati? Na tisoče bi jih prodal, kajne? Kaj pa, če bi jih ta lastnik vzel samo zase in za svoje ožje družinske člane? O, to pa ne, lastnik bi ne bil za. In človeku niso dali neomejenega števila kart in smučišče sameva. Kozlovska sodba bi to lepo rešila. Ampak gremo naprej. V primeru, da jih smučišču 2864 od petdesetih milijonov evrov manjka petnajst, kolikor hočejo od države, kar je manj kot so načrtovali, saj so predvideli, da bomo davkoplačevalci dali petindvajset milijonov, bi bilo gospodarno, da se apetiti zmanjšajo in se za začetek naredi smučišče zgolj s petindvajsetimi zagotovljenimi milijoni oziroma s petintridesetimi delno zagotovljenimi. Torej se pozabi na državo in njeno škrtost. Bo že videla, ko boste vi naredili lepo, malce manjše smučišče, ki bo krasno obratovalo in bo država kmalu potrkala na vrata, če lahko doda še svoj prispevek, in vi boste rekli, da jo spustite notri le, če da na primer štirideset milijonov evrov. A? Ne da se narediti smučišča za petindvajset oziroma petintrideset milijonov evrov? Na začetku, pred več kot petimi leti, pa naj bi ravno tako smučišče stalo okoli trideset milijonov. Ples milijonov. Vse številke so na okroglo, kot da je vsak milijon drobiž. Verjetno je to drobiž, kajti če gre denar iz tujega žepa, se nikoli ne računa na decimalke.

Ko se bo celo zimo trlo smučarjev na Kobli in Kaninu in Soriški planini, bom sam znorel in si hkrati zaželel eno veliko, največje smučišče, ki bi se imenovalo 2864. Ampak bojim se, da bo treba začeti najprej s številko 646 – toliko je namreč visoka Šmarjetna gora ...