Zaradi hrupa ne zdržijo več

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranj / torek, 10. marec 2015 / 10:43

Krajani Kokrice, ki živijo v bližini avtoceste med odsekoma Kranj vzhod in Kranj zahod že leta opozarjajo na protihrupne ograje v obliki kozolcev, ki svoje funkcije ne opravljajo tako, kot bi jo morale.

Kokrica – Na problem protihrupnih ograj, zgrajenih še po standardih, ki so veljali pred letom 1999, v imenu približno sto stanovalcev ob avtocesti, opozarjajo tudi pri Krajevni skupnosti (KS) Kokrica. Predsednik KS Kokrica Milan Klemenčič je povedal, da so zadevo v preteklosti že poskušali urediti z upravljavcem avtocest, pa niso bili uspešni. »19. januarja letos smo s tem seznanili tudi Minis­trstvo za okolje in prostor, vendar nam še niso odgovorili. Vsekakor bomo problematiko poskušali urediti v tem letu ali vsaj doseči dogovor, da se navedena težava reši čim prej, sicer nam dejansko ostane le še državljanska nepokorščina z zaporo izvozov z avtoceste,« je pred nekaj dnevi dejal Klemenčič.

Težave s hrupom so se začele leta 2000, ko je bila dograjena druga faza avtoceste, ki se je hišam približala tudi na manj kot dvajset metrov. Projektanti so kot zaščito proti hrupu postavili kozolce s streho, ki je nag­njena proti hišam, med streho in kozolcem pa je 'luknja' vzdolž cele trase protihrupne ograje. Zvok z avtoceste se ne lomi, ampak pride do prvih hiš.

»Stanovalci se zadržujejo v hišah, niti oken si ne upajo imeti odprtih in le predstavljate si lahko, kako jim je šele v toplejših mesecih, ko zaradi hrupa z avtoceste ne morejo biti zunaj,« je opozoril predsednik KS Kokrica, ki ne more razumeti, zakaj upravljavci avtoceste do danes protihrupne ograje v dolžini slabega kilometra še niso sanirali, ker to po njegovih informacijah niti ni velik strošek: »Streho bi bilo treba postaviti v t. i. T-pregrado, 'luknje' v ograji pa zapolniti.« Dodal je še, da jim je Družba za avtoceste RS (DARS) že dokazovala, da prekomernega hrupa ni: »Lahko da so merili v Vodicah ali pri izvozu za Bled, ampak mi hočemo, da meritve opravijo na tej lokaciji.«

Pri Ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da so dopis KS Kokrica 16. februarja odstopili v reševanje na Ministrstvo za infrastrukturo in republiško Agencijo za okolje. Torej so za to, da so dopis preposlali na drugo ministrstvo, potrebovali skoraj mesec dni. Z Ministrstva za infrastrukturo pa so nam pred nekaj dnevi sporočili, da je za pristojen DARS, od koder so sporočili: »Zakonska podlaga za urejanje hrupa je Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, ki prenaša v slovenski pravni red evropsko direktivo, katere osnovni namen je vzpostaviti enoten pristop k preprečevanju ali zmanjševanju škodljivih učinkov, ki so posledica izpostavljenosti hrupu v okolju. Uredba določa, da se operativni programi varstva pred hrupom izdelajo za območja, kjer se pričakujejo največje obremenitve (promet po pomembnih cestah in železniških progah ter velikih letališčih), in za območja zaokroženih poselitev, kjer obremenitve s hrupom lahko prizadenejo večje število ljudi.« V letu 2013 so začeli z izvajanjem obratovalnega monitoringa obremenitev s hrupom na omrežju cest v upravljanju DARS, ki je bil zaključen v maju 2014. »Končno poročilo smo avgusta predali na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki je pristojno za pripravo operativnih programov varstva pred hrupom. Pri tem sodelujejo predstavniki ministrstev za okolje, infrastrukturo, prostor, zdravje in finance ter predstavniki upravljavcev železniških prog in cest prve faze. Na vladi je, da sprejme operativni program varstva pred hrupom, pri DARS-u pa ga bomo upoštevali. Program je tudi osnova za izdelavo letnih planov sanacije hrupne obremenjenosti in podlaga za načrtovanje izvedbe ukrepov v okviru zagotovljenih sredstev,« so še sporočili iz DARS-a. Prizadetim krajanom Kokrice s tem niso konkretno odgovorili.