Skrb za invalide v skupnosti

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jesenice / sobota, 7. marec 2015 / 09:06

Na regijskem posvetu vodstev društev Sožitje o deinstitucializaciji, socialnem vključevanju v lokalni skupnosti in skupnostni skrbi za invalide

Jesenice – Na Jesenicah je pred časom potekal regijski posvet predsednikov in namestnikov društev Sožitje gorenjsko-osrednjeslovenske regije. Udeležili so se ga tudi predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal, Cveto Uršič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter gorenjska poslanka Jana Jenko, v državnem zboru tudi članica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Poslanka Jana Jenko je ocenila, da je položaj oseb z motnjami v duševnem razvoju slabo poznan, redko se obravnava ter se neprimerno oziroma se ne umešča v obstoječo zakonodajo. Vsem je dala pobudo za pogostejšo udeležbo na sejah parlamentarnega odbora, kjer je članica, zlasti ob sprejemanju sprememb zakonodaje s področja ljudi z motnjami v duševnem razvoju. To možnost lahko izkoristijo kot zainteresirana javnost, Zveza Sožitje pa ob pripravi sprememb zakonodaje s pristojnim ministrstvom. Cveto Uršič je povedal, da so s tega področja v letu 2015 so v proceduri za sprejem zakoni: o osebni asistenci, o dolgotrajni oskrbi, o socialnem vključevanju, družinski zakonik in zakon o družbenem varstvu. Večjo skupnostno skrb za vključevanje invalidov na lokalni ravni bi morale imeti občine s svojimi programi, na primer dnevnimi centri, saj ministrstvo vsako leto objavi razpis za njihovo financiranje. Deinstitucionalizacija ne pomeni, da se institucije zapro, ampak poudarja vzporeden razvoj raznovrstnih podpornih storitev v skupnosti, ki bodo dolgoročno nadomestile potrebo po institucionalni oskrbi. Predsednica Sožitja je opomnila, da se člani Sožitja vseskozi borijo za emancipacijo invalidov, ta pa je mišljena v smislu, da bodo osebe z motnjami v duševnem razvoju sprejete in imele možnost bivanja, ne da bi starše skrbelo, kaj bo z njimi po njihovi smrti. Potrebovali bi tudi mrežo občasnih sprejemov. Kot po posvetu sporoča vodja regije dr. Tatjana Novak, so predsedniki društev, ki so večinoma tudi starši oseb z motnjami v duševnem razvoju, izpostavili problematiko glede skrbi za starejše osebe z motnjami v duševnem razvoju, ko sami ne bodo več zmogli skrbeti za svoje otroke. Težava je tudi z odpiranjem prostih mest v varstveno-delovnih centrih, saj v Sloveniji za vključitev v te centre čaka več kot 500 oseb z motnjami v duševnem razvoju.