Tudi lani obvladovali pripad

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 10:00

Slovenska sodišča so lani število nerešenih zadev znižala za dobrih enajst odstotkov, v zadnjih treh letih pa skoraj za tretjino.

Kranj – Slovensko sodstvo že več let obvladuje pripad zadev in jih reši več, kot jih prejme, tako je bilo tudi lani, ko so sodišča prejela nekaj več kot 1.029.000 zadev in jih rešila več kot 1.065.000. Povprečni pričakovani čas reševanja zadev je za vse zadeve znašal 3,3 meseca, za pomembnejše pa 7,1 meseca. Kljub neugodnim kadrovskim in finančnim razmeram so sodišča v zadnjem letu posebno uspešnost pokazala pri pravdnih zadevah, kjer se je povprečni čas znižal z 12 na 10,4 meseca, pri gospodarskih pravdnih zadevah (z 10,6 na 8,5 meseca) in v delovnih sporih (s 16,8 na 11,9 meseca), je za lansko leto pokazala sodna statistika. Problematična ostaja nepremičninska izvršba, kjer je povprečni čas reševanja kljub znižanju z 28,6 meseca na 20,4 meseca še vedno predolg. Za lani je pomemben tudi podatek o trikratnem povečanju števila insolventnih zadev, zaradi česar so se stroški sodišč z 1,7 milijona evrov v letu 2013 povišali na dobrih 11 milijonov evrov.

Skupaj z nerešenimi zadevami iz leta 2013 so imela sodišča lani v delu več kot 1,356 milijona zadev. Število nerešenih zadev je v primerjavi z letom 2013 upadlo za 11,3 odstotka, v primerjavi z letom 2011 pa za 32,1 odstotka, je ob tem opozorila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ob tem ugotavlja, da podatki o delovanju sodstva lani kažejo, da so lahko na dosežke ponosni. Ne nazadnje se je prvič v 20 letih število pomembnejših nerešenih zadev spustilo pod 100 tisoč. Samo lani so sodišča v reševanje dobila nekaj več kot 153 tisoč pomembnejših zadev, kar je 3,7 odstotka manj kot leto poprej, in rešila več kot 162 tisoč pomembnejših zadev. Januarja letos je bilo zaposlenih 931 sodnikov, kar je za 164 manj kot leta 2007, s tem pa se po Masleševih besedah približujejo razmerju 42 sodnikov na 100 tisoč prebivalcev, ki je zastavljen v dokumentu Evropa 2020.

Posebno pozornost bo sodstvo letos namenilo povečanju kakovosti sojenja, zato je med prioritetami tudi poglabljanje strokovne usposobljenosti in znanja sodnikov, več pozornosti pa bo treba nameniti tudi razumljivosti sodb, napoveduje Masleša, meneč, da mora biti sodba napisana v jeziku, ki ga razume vsak povprečen državljan, struktura sodbe in razglasitev pa morata biti jasni.

Po mnenju predsednika vrhovnega sodišča sodstvo ključnih ukrepov ne more uresničiti brez ustreznega in konstruktivnega sodelovanja izvršilne veje oblasti ter sodnega sveta. Pri tem opozarja na nevarnost nenehnega katastrofičnega prikazovanja sodstva kot nedelujočega, neučinkovitega, nekompetentnega ali spolitiziranega z neprikritim namenom rušenja njegove legitimnosti, ohromitve odločanja in ustrahovanja sodnikov. Ne glede na pritiske in napade je strateška usmeritev sodstva zagotavljanje poštenega, predvidljivega, pravočasnega in stroškovno učinkovitega postopka, kakovostne storitve in enakega dostopa za vse stranke v postopku, dodaja.