Raziskovali so kulturo

Študijski krožek pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Gorenjske se že drugo leto zapored ukvarja z raziskovanjem slovenske kulture, 8. februarja so obiskali Pot kulturne dediščine v Žirovnici.

Kranj – Letos se je srečevalo dvanajst slepih in slabovidnih slušateljev, ki so prejšnji teden s srečanjem z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom sklenili letošnji krožek. Kot pove voditeljica krožka Majda Muri, so z gostom zadnjega srečanja razpravljali o slovenskih avtorjih, ki so v literarni zgodovini manj znani in opaženi. Tudi ostala srečanja so bila zanimiva, nanja so povabili več gostov iz kulturnih krogov, nekatere teme pa so člani krožka pripravili kar sami, je povedal mladi slavist Luka Pavlin, ki sodeluje pri izvedbi dveletnega programa krožka.

Srečali so se s pisateljico Berto Golob, ki je govorila o preteklosti ljudi v Dolžanovi soteski, od slušateljev pa je želela slišati tudi njihove izkušnje iz preteklosti. O poeziji slovenskih intimistov so se pogovarjali z zelo aktivnim literatom Valentinom Cundričem, ki je vsakemu izročil izvod svoje zadnje knjige aforizmov. Etno muzikolog Marko Terseglav jim je z glasbenega vidika približal ljudsko pesem in njeno zgodovino. Profesorica slovenščine Tina Lušina Basaj je govorila o sodobni slovenski dramatiki. Člani krožka so spoznali gorenjskega rojaka, pisatelja Janeza Jalna. Luka Pavlin je ob stoti obletnici rojstva Vitomila Zupana govoril o njegovem ustvarjanju, Mojmir Tozon pa o Josipu Vandotu ob okroglih obletnicah pisateljevega rojstva in smrti. Na srečanje je povabil svojega brata Tomaža Tozona, glasbenika, ki je med drugim pel tudi pri Slovenskem oktetu. S temo o Josipu Vandotu pa ga povezuje dejstvo, da je pel Kekčevo pesem Dobra volja je najbolja v črno-belem filmu Kekec. Članica krožka Maruša Kurat se je dotaknila slovenske mitologije. Obravnavali so še enega »jubilanta«, Frana Milčinskega Ježka, čigar stota obletnica rojstva je bila lani.

Na slovenski kulturni praznik pa so se člani krožka podali po Poti kulturne dediščine v Žirovnici. »Obiskali smo Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah, kjer smo slišali veliko o pisateljevem življenju in delu, in to ne le formalnih podatkov, pač pa tudi številne anekdote. V rojstni hiši Janeza Jalna v Rodinah sta nam pisatelja približala Janez Mulej, njegov pranečak, ki skrbi za Jalnovo dediščino, in poznavalka Marjeta Žebovec. V Vrbi smo bili na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku, si ogledali Prešernovo rojstno hišo in tamkajšnjo bukvarno, v Žirovnico pa odšli še na ogled rojstne hiše Matije Čopa,« sta povedala Majda Muri in Luka Pavlin.

Prihodnje leto se bodo slepi in slabovidni z Gorenjske v krožku zazrli v preteklost slovenskega gledališča.