Oče, mama in otroci!

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 4. marec 2015 / 08:30

Vsak posameznik je svojstvena osebnost. Lahko dobimo veliko zunanjih dejavnikov, ki vplivajo name, nate in na našo družino – slaba družba, dostopnost alkohola in drog, škodljive vsebine na internetu, sekularizacija družbe in s tem povezan razpad tradicionalnih vrednot, hkrati pa ni novih … Prav zaradi pasti, ki so v razpuščenem in svobodnem okolju, je danes težko vzgajati našo mladino v poštene, odgovorne in delovne posameznike. Bolj ko se izgovarjamo na zunanje dejavnike, ki vplivajo na vzgojo in vzdušje v naših družinah, manj moči imamo. Res je tudi, da vsaka družina funkcionira na svojstven način, še bolj pa je res, da tudi v družinah obstajajo naravne zakonitosti.

Tako je najbolj naravna vloga mame. V družino prinaša in vedno vzdržuje milino, ljubezen, nežnost in sočutje, spodbudo in večno pripravljenost, da posluša in sprejme svoje otroke – v njihovem veselju, žalosti, strahovih in radosti vsakdanjika. Naj bo to takrat, ko se otroci odpravljajo v ali vračajo iz šole ali pa ko se tudi kasneje vračajo na obiske. Otrok se nikoli ne bo odpovedal hrepenenju po materi. Zato naj tudi mama vedno pristopa do otroka in ne obratno. Da mama lahko v celoti odigra svoje poslanstvo, se mora najprej sama notranje slišati in umiriti, da lahko začutiti in sprejme bitje, ki ga je rodila.

Nepogrešljiva je vloga očeta. Žal sodobni način življenja s hitrim tempom in službami kar vleče očete iz družine. Zato je še toliko bolj pomembna zavestna odločitev očeta, da bo svoj (prosti) čas investiral tudi v vzgojo otrok – da bo prepoznal njihove vrline, talente in dejanja ter jih velikokrat pohvalil, kar bo otroku dalo ponos za vse življenje. To je odlična dediščina. Da se bo skupaj z otroki igral in jim pokazal, kako se zamenja žarnica, zamenjajo gume in pobeli stanovanje. Kmečki otroci imajo prednost, saj so lahko vsak dan prisotni pri delu svojih očetov. Najbolj naravno je tudi, da oče (in ne mama) najstnikom postavlja meje. Ljubeče, vendar odločno, čeprav najstniki temu odločno nasprotujejo. Tudi želji po pohvali očeta se otrok nikoli ne bo mogel odpovedati. In ga bo večkrat klical na zelo neprimerne načine. Takrat je še posebno pomembno, da oče zna kontrolirati svojo jezo, ki mu jo prebuja njegov otrok.

In tretja naravna zakonitost, ki vpliva na razvoj osebnosti naših otrok, je odnos med očetom in mamo. Še odrasli si želimo mirnega vzdušja v naših domovih. Otroci pa še toliko bolj. Oni se šele oblikujejo v odrasle osebe. In ob ljubečem odnosu očeta in mame bodo zrasli v samozavestne, odgovorne, poštene in delovne ljudi, ki bodo odločno zakorakali v življenje. Zato lahko oče največ stori za svoje otroke takrat in tako, da ima rad njihovo mamo. Tega otroci nikoli ne bodo pozabili. Nikoli.

Staršem so nam lahko v pomoč pozitivne vrednote, ki jih je življenje potrdilo v prejšnjih rodovih. Ponujene so nam, mi pa se odločimo, da jih ponotranjimo in živimo. Največ, kar lahko storimo, je, da se potrudimo dati največ in najbolje – da si ne bomo očitali, česa nismo storili. Kljub trudu pa potrebujemo še nekaj sreče opoteče.