Pisane zgodbe iz mladosti na vasi

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kultura / torek, 3. marec 2015 / 06:00

S svojo najnovejšo knjigo z naslovom Čas, ko so pele ptičice se France Voga z Dovjega, zavzeti raziskovalec in zapisovalec bogate zgodovine domačih krajev in ljudi, vrača v čas svoje mladosti.

Kranjska Gora – »Zdaj ti še pojejo ptičice, ko boš šel v šolo, ti ne bodo več,« je takrat še bosonogemu Francetu dejala stara mama in ga tako opozorila, da se mu izteka čas brezskrbne mladosti. »Zares so odpele potem, ko sem zaključeval osmi razred osnovne šole in sem moral sprejeti prvo pomembno odločitev v življenju, to je, kakšen poklic si bom izbral,« z nasmehom naslov svoje najnovejše knjige, v kateri je zbral zgodbe iz otroških let, pojasni France Voga.

V knjigi, ki jo je imenitno ilustrirala slikarka Špela Oblak, prav tako domačinka z Dovjega, je Voga zapisal dvanajst zgodb. Zbirka se začenja z dobrih dvesto let staro pravljico z naslovom Pastorka, ki mu jo je pripovedovala stara mama. O prijateljstvu za vse življenje piše v zgodbi Nova obzorja in prva prijateljstva, o tem, kako je kot petletnik vse dan vodil vola po njivi (ali pa je vol vodil njega, hudomušno pristavi), pa v zgodbi Velika, mehko zorana njiva. Zanimiv je zapis o navadah in življenju na Dovjem, tisočletni vasi, od koder ljudje stoletja niso prav veliko odhajali drugam. »Želel sem, da se v knjigi začuti tisto, kar sem kot mlad fantič videl in predvsem čutil, ko sem stopil na prag našega dvorišča, dal roke narazen in si mislil: prihajam, svet!«

Piše o strahu, ki ga je čutil, ko je prvič v življenju dobil odgovorno nalogo, da koscem v planini nosi vodo iz potoka v gozdu, pa o čudovitih zimah na Dovjem, ki so bile zanj, tudi zaradi praznikov, najlepši čas v letu. S Hudo pomembne stvari je naslovil zgodbo, v kateri slikovito opisuje 'resne' spopade med dovškimi in mojstranškimi vojskami fantičev … zbirko pa zaključi s pripovedjo o vstopu v svet odraslih – Čas, ko so ptičice odpele.

Avtorja pisanje spremlja že od mladih nog. Njegove prve objave segajo v čas, ko je bil kot metalurški tehnik zaposlen pri plavžih v jeseniški železarni. Že desetletja zavzeto raziskuje in zapisuje bogato etnografsko in drugo zgodovino domačih krajev in ljudi. Njegovo prvo večje delo je knjiga Spomini na Dovje, ki je izšla leta 1988 v zbirki Dolina. Sledila je knjiga Mojstrana, njen nastanek, razvoj in turizem, ki je izšla leta 2007, in kot zadnje objavljeno delo Koš navihanih ali sto zgodb za smeh v letu 2013. Voga je tudi avtor več gledaliških iger. Skupaj z ilustratorko Špelo Oblak zdaj načrtujeta objavo zbirke basni, v mislih pa se jima rojeva še mnogo večji projekt: s podobami iz vaških pravljic bi rada poslikala pročelja starih vaških hiš in hlevov na Dovjem.