Izbrali so prijateljstvo

Mednarodni dan otrok v medijih, ki ga obeležujemo prvega marca, je bil letos posvečen medvrstniškemu nasilju. Z učenci 6. č z Osnovne šole Simona Jenka Kranj smo se pogovarjali o tem, kaj sploh pomeni medvrstniško nasilje in kaj narediti, da bi ga preprečili.

Maša: »Medvrstniško nasilje vpliva na žrtev tako, da se ta oseba slabo počuti, spremeni se ji obnašanje, ne upa si nekam iti in ne upa si o tem povedati doma, ker ji storilec grozi. Žrtev bi morala povedati staršem, starši bi se o tem pogovorili v šoli, če se nasilje dogaja v šoli, sicer pa na policiji.«

Peter: »O medvrstniškem nasilju govorimo, ko se prepirajo, tepejo ... posledice nasilja so lahko dolgotrajne, žrtev ne bo pozabila na to, strah bo ostal. Če se nasilje zgodi v šoli, bi žrtev morala povedal učitelju, če je to nekje drugje, bi morala povedati neki drugi odrasli osebi.«

Martin: »Velika verjetnost je, da je bil nasilnež, ko je bil mlajši, tudi sam žrtev in zdaj ustrahuje druge. Priča nasilnega dogodka bi morala povedati nasilnežu, da ne dela prav. Če ne uspe, naj priča pove odrasli osebi, ki ji zaupa in za katero ve, da bo pomagala žrtvi, npr. staršem, učitelju, psihologu, socialnemu delavcu ...«

Sara G.: »Če nasilnež žrtvi govori, naj mu posoja denar, se žrtev slabo počuti in hoče ukrepati, a jo je preveč strah. Priča tega dejanja bi žrtev morala prepričati, da bi to povedala odraslemu. Če ni priče dogodka, bi žrtev morala sama sebi verjeti, zaupati.«

Sara P.: »Medvrstniško nasilje se ves čas dogaja, po navadi gre za premoč, nasilnežev je pogosto več, žrtev pa je samo ena. Veliko žrtev ne verjame vase, mislijo, da če bo povedal odraslemu, bo še slabše. Nasilneži samo izrabljajo svojo moč, da bi bili glavni. Sploh niso glavni. Če so na koga jezni, naj si kupijo vrečo za boksanje, naj vanjo boksajo in tam pustijo svojo jezo.«

Aljaž: »Velikokrat nasilnež tepe, ker bi rad imel več prijateljev. Sošolci velikokrat držijo z nasilnežem, ker mislijo, da je močnejši, boljši. V resnici je samo bolj nesramen. S prijaznostjo in pomočjo dobiš prijatelja.«

Tjaša: »Nasilnež ustrahuje zato, da iz sebe daje strah ven. Tudi on v resnici potrebuje prijatelje in pomoč.«

Barbara: »Poznamo tudi spolno nasilje, če npr. nekdo daje neprimerne komentarje.«

Vsi v 6. č pa so se strinjali, da pa žal beseda najbolj boli. OŠ Simona Jenka Kranja je sicer partnerica v enoletnem projektu Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v vzgojno-izobraževalnih zavodih, s katerim so uspešno kandidirali za sredstva Norveškega finančnega mehanizma. V projektu niso zato, ker bi bila šola ‘problematična’, ampak zato, ker so vodstvo in učitelji OŠ Simona Jenka Kranj pokazali veliko pripravljenosti za ukvarjanje s tem širšim družbenim problemom.