Meso, miruj!

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. februar 2015 / 10:25

Karnevali so mimo. Najprej smo imeli okrog osmega februarja kulturniškega, teden dni pozneje še pustnega. Tina Maze je trajno žareča, Peter Prevc je prvi, ki je skočil na magičnih 250 metrov. Vse to nas je povzdignilo. Zdaj se moramo soočiti še z rečmi, ki nas tiščijo k tlom in nam ne pu­stijo, da bi poleteli in trajno žareli še mnogi drugi. Karneval je renesančna beseda, v izvirniku se glasi »Carne vale!« Ali po naše: »Meso, zdravstvuj!« To je pustno geslo. A po pustu pride post, meso zapade v nemilost in tako ostane vse do velike noči. Naši predniki so te reči jemali zelo zares, večina od nas se postnih zapovedi drži le na pepelnico in veliki petek, pa še to bolj zaradi tradicije kot zavoljo vere.

Meso bo torej tudi v postnem času precej nemirno. Zapovedi, naj miruje, se gotovo ne bo držalo, in to nas pravzaprav tudi ne zanima. Bolj pereče je vprašanje, ali bo mirovalo orožje. Orožje islamskih skrajnežev gotovo ne bo utihnilo in tudi tega na Zahodu nihče zares ne pričakuje. Bolj nas zadeva vprašanje, ali bo vzdržalo krhko premirje v Ukrajini, kjer so na obeh straneh v večini kristjani. Če bi šlo za versko vprašanje, bi bil mir morda mogoč. A ne gre za vero. Gre za nadaljevanje hladne vojne oziroma za pohlep neoliberalnega kapitalizma. Ko se je Gorbačov leta 1989 umaknil iz oboroževalne tekme z Zahodom in dopustil razpad sovjetskega imperija, mu je bilo obljubljeno, da se Nato ne bo širil do ruskih meja. Zdaj se dogaja ravno to. Zahodu bi ustrezalo, da bi tudi Rusija razpadla, tako kot je njena predhodnica Sovjetska zveza. In da bila tam na oblasti kakšna pijanska šleva tipa Boris Jelcin. Zato ni nič čudnega, da skušajo z raznimi prijemi, gospodarskimi in finančnimi, političnimi in vojaškimi, omajati Putinovo moč. Nemčijo je znova obsedel stari apetit po ozemljih na vzhodu, ki jo je gnal v obe svetovni vojni. Rusija tega gotovo ne bo dopustila, zato si že pred odločilnim spopadom jemlje tiste dele Ukrajine, kjer so Rusi v večini, Krim in Donbas. Ukrajini se ne obeta nič dobrega. V najboljšem primeru bo zahodna kolonija (surovinska baza in trg), v najslabšem prizorišče trajne in uničujoče vojne.

Tudi Grčijo je Nemčija naredila za svojo finančno kolonijo. V drugi svetovni vojni jo je zasedla z vojsko, zdaj zadostuje finančna okupacija. Grki jo imajo zadosti in so na nedavnih volitvah glasovali za radikalno spremembo oblasti. Vendar jim evrsko območje pod komando Nemčije ne popušča, trenutni rezultat je 18:1. Tudi pri nas se težišče konfliktov prenaša z ideološkega na finančno polje. Naše plenilske »elite« se poskušajo do plena prikopati na nove načine, z deleži pri privatizaciji bank in državnega premoženja. Skratka: ves svet je v spopadu ali vsaj v merjenju moči, to pa poteka z vsemi sredstvi, najprej z ekonomskimi in političnimi, če ta ne zadoščajo, se oglasi orožje. Postkarnevalsko geslo »Meso, miruj!« se glasi preveč arhaično, sploh ne gre za »meso«, gre za oblast in denar. V naravi kapitala ni, da bi miroval.

Starih postnih praks kljub temu ne kaže povsem opustiti. Na dejstvo, da jih politične in plenilske elite vztrajno kršijo, državljani ne moremo kaj dosti vplivati, to vidimo v Grčiji. Lahko pa kaj naredimo vsaj zase, tako da bolj zdravo živimo in se manj sekiramo. Kapitalska razmerja sicer posegajo tudi v zasebnost, ko nas silijo, da bi delali vse več in za vse manjše plačilo. A ko gre za zdravje, ne smemo popustiti, to je zadnje, kar nam še ostane. Težnje, da bi privatizirali tudi zdravstvo in zdravje, pa se že kažejo …