Do legalizacije z županovo podporo?

Radovljiški župan Ciril Globočnik je na ministrstvo naslovil pismo, v katerem prosi, da se parcela na robu Dobrče, na kateri je merilna opazovalnica podjetnika Franca Stroja iz Dvorske vasi, izvzame iz varovalnega gozda, kar bi lastniku omogočilo, da objekt legalizira.

Radovljica – Podjetnik Franc Stroj si že leta prizadeva, da bi legaliziral objekt na skalnatem robu Dobrče, na katerem ima merilno opazovalnico, ki mu, kot zatrjuje, služi kot osnova za večjo kvaliteto njegovih izdelkov – ukvarja se s proizvodnjo kurilnih naprav in izkoriščanjem sončne energije. Država mu je objekt na tem mestu pred enajstimi leti že porušila, a je Stroj kmalu zgradil novega. V sodelovanju z občino Radovljica si še vedno prizadeva za legalizacijo; slednjo ovira predvsem dejstvo, da je Strojeva parcela, na kateri stoji objekt, del varovalnega gozda. Legalizacijo objekta na Dobrči je občina sicer poskušala omogočiti s prostorskim redom, sprejetim v letu 2012, vendar to zaradi negativnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije ni bilo mogoče. Zdaj je pobudo, da se parcela izvzame iz varovalnega gozda, radovljiški župan Ciril Globočnik naslovil neposredno na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana. »Želja Franca Stroja, da bi bila postavitev na tem grebenu na Dobrči z ustreznim dovoljenjem, je bila vselej zavržena. Prišlo je celo do rušenja. Zavod za gozdove Slovenije, enota Bled, še vedno vztraja, da je kaj takega nemogoče, ker je parcela v varovalnem gozdu,« piše župan Ciril Globočnik.

»Mnenja smo, da nam mora biti v ponos, da imamo človeka, ki zna in zmore izdelovati take naprave in mu pri uresničevanju pomagati, saj so potrebe po večjem izkoriščanju naravnih virov energije vse večje,« še dodaja Globočnik. »Povsem razumemo pomen varovalnega gozda za naravo samo. Toda na tem skalnatem mestu ne bodo rasle ne smreke in ne druga drevesa. Zato želimo in prosimo, da se ta skalnata parcela izvzame iz varovalnega gozda in tako omogoči Francu Stroju legalizirati zgrajeno merilno opazovalnico. V istem predelu sta dve skalnati parceli že izvzeti iz varovalnega gozda. V zvezi s tem smo napisali že kar nekaj prošenj; odgovorov nismo dobili, razen odgovora na vlogo Franca Stroja na Agencijo RS za okolje, da se vloga zavrne.«

»Stališče Zavoda za gozdove ne more biti drugačno, kot je bilo doslej,« vztraja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. »Varovalni gozd, ki ga določa Vlada RS z Uredbo, ima pomembno funkcijo varovanja in vanj se, razen v res izjemnih primerih, ne sme posegati.«

Glede konkretnega primera pa: »Skala, na kateri stoji stavba, ki jo želijo legalizirati, je bila vse do leta 1998 skorajda popolnoma poraščena, z izjemo skrajnega vrhnjega dela. Na delu, kjer sedaj poteka dostopna steza, tovorna žičnica, stoji ploščad za helikopter, je bilo po letu 1999 s strani lastnika kar nekajkrat posekano več deset dreves. Ker ima teren na tem območju izredno strm, tudi prepaden naklon, voda s terena dodatno odnašala vegetacijo in zemljo, tako da se lahko kar na primeru, o katerem govorimo, konkretno poučimo o pomenu varovalnega gozda, ki ščiti spodaj ležeče kmetijske in gozdne površine,« opozarja Avsenek in dodaja, da je v dopisu, ki ga je župan poslal ministru Židanu, napačno interpretirana informacija o tem, da sta na območju iz gozda že izvzeti dve skalnati parceli. »Gre zgolj za dve pečini, ki ju imamo gozdarji v maski gozda označeni kot neplodni, sicer pa sta sestavni del varovalnega gozda, to je vse. Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi, so izjemoma dovoljeni zgolj za javno infrastrukturo in pod pogojem, da ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.«