Slikar slovenske zgodovine

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 21. februar 2015 / 19:14

Franc Rasinger iz Šentpetra/St. Peter pri Šentjakobu/St. Jakob v Rožu je upokojeni učitelj na dvojezičnih šolah na Koroškem. Po šolanju na Slovenski gimnaziji v Celovcu in študiju na Pedagoški akademiji je bil najprej učitelj na severu Koroške pod Visokim Klekom, nato pa je 14 let poučeval na dvojezični ljudski šoli na Kostanjah/Koestenberg nad Vrbskim jezerom in 17 let v bližnjih Ledincah/Ledenitzen. Upokojitev pred dvanajstimi leti je bila ena od prelomnic v njegovem življenju. Končno je lahko začel slikati, za kar prej ni bilo možnosti. Po zgodnji smrti očeta je ostala mama sama s štirimi otroki. Denarja je bilo komaj za preživetje, kaj šele za šolanje. Kasneje pa mu je služba jemala preveč časa.

Višja kustosinja Melanija Primožič iz Tržiča je o njem zapisala, da je »slovenski koroški intelektualec, idealist, zazrt v vrednote elementarnega slovenstva, cankarjanske imaginacije, ki je v svojem slikarstvu našel sebe, in obratno«.

»Slikam našo, slovensko zgodovino,« je odgovoril na moje vprašanje, kaj najpogosteje slika, ko sem ga obiskal na njegovem domu v Šentpetru, v soseščini znane Višje šole za gospodarske poklice. »Vas in mene so v šoli učili, da smo se Slovenci v šestem stoletju preselili v te kraje izza Karpatov. Sam temu ne verjamem, saj v tistih časih ni bilo enostavno priti nekam in tam takoj ustanoviti svojo državo, v tem primeru Karantanijo. Slovenci smo že od vekomaj tukaj in nismo od nikoder prišli. Sploh ni pomembno, kako smo se prej imenovali, ali Veneti ali kako drugače. Važno je, da smo na tej zemlji avtohtoni. Celo nekateri nemški raziskovalci so trdili, da smo Slovenci od nekdaj na tej zemlji. Le v zgodovino smo vstopili šele takrat, ko so nas Rimljani premagali in tu ustanovili svoje province. O tem sem še bolj prepričan, ko sem prebral raziskavo znanstvenika in raziskovalca Jurija Ivanoviča Venelina, rojenega v Karpatih na zahodu današnje Ukrajine, ki je o bivanju Slovencev kot posebnega naroda na tem območju napisal obširno raziskavo. V mojih slikah so liki prednikov, naših ljudi, ki so tu doma.« Rasingerjeve slike imajo še eno posebnost. V slike so vključene v starodavnih glagolskih pismenkah napisane misli znanih slovenskih pesnikov in razumnikov. S tem spominjajo njegove slike na površino starega zidu, kamnite plošče ali zbledele freske.